Pomembno opozorilo
Zaradi prenovitvenih načrtov smo morali iz dotrajane stavbe Narodni dom umakniti stalno postavitev slovenske umetnosti. Po skrbnih pripravah smo jo prenesli v novo krilo Narodne galerije, kjer so se v drugačni prostorski razporeditvi pokazale nove možnosti za prezentacijo in vzpostavile nove, drugačne povezave med umetninami. Tako postavljena zbirka bo na ogled predvidoma do jeseni 2015 oziroma do zaključka obnovitvenih del palače Narodni dom. Takrat bo zbirka v novi luči in po sodobnih muzealskih standardih zasijala v obnovljenih matičnih prostorih. Stalna zbirka Evropski slikarji je v omejenem obsegu sedaj na ogled v pritljičnih razstavnih prostorih novega krila Narodne galerije. Legende nekaterih najbolj priljubljenih umetnin, ki so jih v anketah določili obiskovalci, smo opremili tudi s QR oznakami.
Vse umetnine iz obeh preteklih stalnih zbirk si sicer lahko še naprej ogledujete na naših spletnih straneh. Obveščamo vas tudi, da je vhod za obiskovalce le s Prešernove 24. Hvala za razumevanje!
Postavitev zbirke evropskih slik je pomemben mejnik dveh obdobij v zgodovini Narodne galerije. Več kot petintrideset let je bil ta del fonda pospravljen v depoje. Dopolnjenega in na novo ovrednotenega izročamo javnosti po več letih pričakovanja. Prizadevanja, da bi ponovno zaokrožili javno podobo naše ustanove, so stara nad dvajset let. Toliko časa že namreč sistematično teče raziskovalno delo dr. Ksenije Rozman v sodelovanju s prof. Federicom Zerijem. Obrodilo je tri razstave, ki so vključevale gradivo iz številnih slovenskih javnih zbirk. Avtorja sta ga dvignila na zgledno mednarodno strokovno raven in mu zagotovila mednarodno odmevnost. Tako je Narodna galerija uresničevala svoje poslanstvo kot osrednja nacionalna ustanova.
Po sredi 80. let so dozoreli pogoji za postavitev zbirke. Dotlej opravljeno delo je dalo zadostne rezultate, da je vodstvo ustanove zasnovalo in izposlovalo pridobitev novih prostorov. S pogodbo med tedanjim Izvršnim svetom SRS in Narodno galerijo so bile odprte možnosti, da bi zbirko zaokrožili z deli, ki so jih sicer hranile državna uprava in najrazličnejše državne ustanove. Žal pa se razlage te pogodbe po letu 1990 razlikujejo od prvotnih, zato vprašanje statusa dela gradiva s tega naslova še vedno ni dokončno urejeno.
Z vidika muzejske stroke ni nobenega dvoma. Če vlada jemlje svoje službe dovolj resno in če brez fige v žepu zagotavlja javni interes, potem je gradivo v državni upravi podvrženo selekciji po strokovnih kriterijih in sodi v strokovno oskrbo zaradi dokazanega pomena za nacionalno umetnostno dediščino. Brez dvoma država potrebuje tudi reprezentančno opremo uradnih prostorov, vendar se bo morala zanjo bolj potruditi in v njen nakup tudi kaj vložiti. Upam, da bomo dočakali dovolj velikopotezno državno vodstvo, ki se bo razumno odzvalo pozivom stroke in osveščenega dela javnosti.
Postavitev zbirke spremlja katalog stalne zbirke, s katerim postavljamo nov strokovni standard pri obdelavi del, ki naj bodo dostopna javnosti ob vsakem času. Urednica in soavtorica je ta standard izpopolnjevala skozi vse tri dosedanje razstave. V takšnem katalogu seveda ni prostora za osebne poglede in tematiziranje posameznih aktualnih problemov, temveč so kataložne enote zgrajene podobno kot v referenčni literaturi. Posredujejo osnovne in preverjene informacije, najresnejše teze ter omogočajo nadaljevanje iskanja zainteresiranim posameznikom. Tako si želimo oskrbeti tudi tisti del zbirke, ki smo ga nekdaj opisovali kot "domačo" umetnost.
Muzejsko delo v sedanjem trenutku ni brez metodoloških stisk in zavedamo se jih že dalj časa. S postavitvijo zbirke evropskih slik ponovno aktualiziramo vprašanje delitve fonda na "slovenski" in "evropski" del. S kulturnozgodovinskega vidika tu ne more biti pomislekov, z estetskega in umetnostnokritičnega pa na vrsto vprašanj (še) ni mogoče nedvoumno odgovoriti. Osiromašiti eno na račun druge ali prikrajšati drugo na račun prve, združiti vse v eno, deliti na tako ali drugače opredeljene manjše zbirke - o tem se bodo strokovna mnenja gotovo še kresala, brez dvoma v korist učinkovitosti postavitve zbirk Narodne galerije, njihovih interpretacij in v korist umetnostnozgodovinske stroke. To, da bo končno tudi mednarodna zbirka na voljo občinstvu, nesporno ostane zgodovinski mejnik.
dr. Andrej Smrekar |
