V prostorih Narodne galerije smo v sredo, 23. aprila odprli veliko razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920, ki bo na ogled do 8. februarja 2009. Razstava je podaljšana do 15. februarja!
Razstava obeležuje predsedovanje Slovenije Evropski uniji in 90-letnico Narodne galerije ter omogoča javnosti, da se po kar nekaj desetletjih spet neposredno sreča s široko priljubljenimi in cenjenimi originali štirih mojstrov impresionistov – Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena – ter hkrati spozna ali pa ponovno vzljubi številne znane slikarske sopotnike impresionizma, kot so Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in mnogi drugi. Obenem želi opozoriti tudi na tedanje kiparske, fotografske in arhitekturne dosežke v času, ko je popotresna Ljubljana dobila najbolj cvetočo secesijsko podobo, po mestu pa je zraslo nekaj pomembnih spomenikov.
Razstava je na ogled v temeljnih prostorih Narodne galerije, to je v prostorih Narodnega doma, za kar je spet odprt tudi vhod s Cankarjeve ceste. Tu imajo svoj prostor slikarstvo, risba, grafika, karikatura, kiparstvo in fotografija. Hkrati smo misel na čas, ko smo Slovenci dobili svojo prvo umetniško galerijo, raztegnili tudi čez cesto v Tivoli, kjer smo v obliki prijetne klopi obnovili tloris nekdanjega Jakopičevega paviljona, ki se je pozneje moral umakniti cesti in železnici. O njegovi lokaciji priča le še kip Riharda Jakopiča, delo kiparja Bojana Kunaverja. Tam si bomo prizadevali postaviti tudi podobo fasade Jakopičevega paviljona v naravni velikosti. Oživel je tudi osamljeni paviljon na robu parka Zvezda, saj je v njem osrednja info točka razstave.
Preberite si tudi
Nekaj zanimive statistike o razstavljenih delih
Na prvem mestu po številu so slikarska dela Riharda Jakopiča (1869–1943), kar 70; Matija Jama (1872–1947) in Matej Sternen (1870–1949) sta predstavljenih vsak s po 26, Ivan Grohar (1867–1911) pa s 24 deli. K Sternenovim moramo prišteti še 12 del na papirju. Od sopotnikov impresionizma razstava zajema Antona Ažbeta (1862–1905), Maksima Gasparija (1883–1980), Ivano Kobilco (1861–1926), Hinka Smrekarja (1883–1943), Frana Tratnika (1881–1957), Ivana Vavpotiča (1877–1943) in Ferda Vesela (1861–1946) s po več kot enim delom, samo z enim pa jih je predstavljenih še precej več, od Gvidona Birolla (1881–1963), Josipa Germa (1869–1950), Ludvika Grilca (1851–1910), Frana Klemenčiča (1880–1961), Franceta Mesesnela (1894–1945), Saša Šantla (1883–1945), Ivana Žabote (1877–1939) … Poleg Ivane Kobilce obiskovalci razstave lahko srečajo še slikarke Rozo Klein Sternen (1867–1956), Louiso Hermino van Raders Jama (1871–1946), Henriko Šantel (1874–1940) in Heleno Kottler Vurnik (1882–1962), ki so ustvarjale prejkone v senci moških.
Slike, ki jih ne smete prezreti
Kar nekaj slik na razstavi je za obiskovalca še posebej zanimivih zato, ker so na ogled bodisi po več desetletjih ali pa jih javnost lahko videi prvič. Nekatere so v zasebni lasti, druge počivajo v depojih in smo jih za to razstavo pripeljali celo iz zamejstva.
- Krajina s kozolcem Riharda Jakopiča, naslikana okrog 1905, ima svoje reprezentančno mesto v sejni sobi predsednika vlade in doslej še ni bila razstavljena.
- Slap Ivana Groharja iz okoli 1903 je v zasebni lasti in doslej tudi še ni bil razstavljen.
- Serije Jakopičevih pogledov na Križanke v takšnem obsegu - 13 platen – ni bilo mogoče videti vse od pregledne razstave Jakopičevih del leta 1970 v Moderni galeriji. Več platen je v zasebni lasti, vidimo tudi tisto, ki ga hrani Galerija umjetnina v Splitu.
- Jamove slike Pri obedu (1899), ki je v zasebni lasti, ni bilo mogoče videti že 34 let, njegov Zgodnji sneg pa je posodila splitska galerija umetnin.
- Občudijemo lahko znani Sternenov Portret Tončke Gaber, ki je sicer v zasebni lasti.
- Posebna priložnost je tudi srečanje s fotografijo Avgusta Bertholda Sejalec, ki je sicer v zasebni lasti.
- Krotilka kač v bronu, delo kiparja Ivana Zajca, ki ga javnost sicer najbolj pozna po Prešernovem spomeniku, pa je nova pridobitev Narodne galerije in doslej še ni bilo razstavljeno.
Kiparstvo, arhitektura
Ob zvenečih slikarjih včasih pozabljamo na pomembna kiparska imena tega obdobja: razstava predstavlja – bodisi neposredno ali na fotografijah – 16 del Franca Bernekerja (1874–1932), 8 plastik Lojzeta Dolinarja (1893–1970), 12 Ivana Zajca (1869–1952), morda danes najbolj znanega po Prešernovem kipu na današnjem Prešernovem trgu, ter posamezne druge kiparje, kot so Alojzij Gangl (1859–1935), Ivan Napotnik (1888–1960), Svetoslav Peruzzi (1881–1936), Alojzij Repič (186–1941), Anton Štefic (1878-1915) ali Peter Žmitek (1874-1935).
Posebna soba je namenjena fotografiji Avgusta Bertholda (1880-1919), ne le zaradi njegovih mojstrovin z objektivom, tehniko pigmentiranja in gumijevim tiskom, pač pa tudi zato, ker seje sodelovanje med fotografijo in likovno umetnostjo dejavno prepletalo; zato ima v očeh radovednega gledalca najbrž še posebno vrednost njegova fotografija sejalca. Njegova najboljša dela so prav krajinske in žanrske fotografije ter portreti slovenskih literatov in drugih znanih oseb. Čeprav laična javnost z impresionizmom enači dela Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena, je bil Berthold s svojim fotografskim umetniškim prispevkom prav tako ena ključnih ustvarjalnih osebnosti slovenskega impresionizma.
Arhitektura je dobila v popotresni Ljubljani na prelomu stoletij nov zamah, razstava v sliki in besedi govori o Maksu Fabianiju (1865–1962), Jožetu Plečniku (1872–1957) in Ivanu Vurniku (1884–1971). Trojico lahko imenujemo utemeljitelje moderne arhitekture na Slovenskem. Ob pomoči podatkov z razstave je mogoče predstavljene stavbe poiskati tudi po Ljubljani. Denimo Mladiko, današnjo Pravno fakulteto, Zmajski most, sodno palačo, Kresijo, Filipov dvorec, secesijske stavbe ob Milklošičevi cesti ter hotel Union, Mestno hranilnico na Čopovi, Opero, Deželni dvorec s sedežem univerze, realko na Vegovi, kompleks tehniških šol na Aškerčevi, Filharmonijo … in ne nazadnje Narodni dom. Hotel Bellevue in nekdanja Švicarija, oba iz tistega časa, nista v zavidanja vrednem stanju.
Zbrano filmsko in digitalno gradivo na razstavi spregovori o tedanjem društvenem življenju, znanosti in iznajdbah, ljubljanskih hotelih in kavarnah, javnih spomenikih, umetniških ateljejih, Jakopičevem paviljonu in seveda zgodovinskih in političnih dogodkih. Obiskovalci razstave tako lahko najbrž z veseljem poiščejo Trubarjev spomenik pri Moderni galeriji, Vaslvasorjevega pred Narodnim muzejem in Prešernovega pri Tromostovju.
Za razstavo so eksponate prispevali Narodna galerija, Moderna galerija, Narodni muzej, Mestni muzej, Dolenjski muzej, Sadnikarjev muzej v Kamniku, Slovanska knjižnica, Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Galerija umjetnosti Split, Moderna galerija Zagreb, pa tudi Državni zbor, SAZU, Zveza svobodnih sindikatov, nekaj podjetij ter številni zasebniki, ki so se prijazno odzvali povabilu Narodne galerije in so lastniki približno 45 platen med tistimi, ki so razstavljena. Kar nekaj časa je v restavratorskih prostorih Narodne galerije potekala tudi živahna restavratorska dejavnost, saj je bilo treba platna očistiti, marsikateri eksponat pa je terjal tudi zahtevnejše obnovitvene ali varovalne posege. Kar 33 slik smo v celoti restavrirali.
Okrogle mize
V času razstave so predvidene tematske okrogle mize, ki jih bodo usmerjali različni strokovnjaki. Teme:
- Trgovina z umetninami
Polemična debata, v kateri bodo sodelovali tako poznavalci kot cenilci.
- Tujina
Življenje v tujini je pogost fenomen med slovenskimi umetniki; tako danes, še bolj pa nekoč, ko je tujina pogosto predstavljala nekakšno nujno zlo na začetku umetniške poti, saj slovenske dežele niso ponujale nobene možnosti resnega umetniškega šolanja.
- Nemštvo
V obdobju pred prvo svetovno vojno so nemški prebivalci slovenskih dežel dejavno prispevali h kulturnemu življenju teh krajev in pri tem, s svojimi slovenskimi sosedi, imeli tudi več skupnega kot si običajno zamišljamo. Tako Slovenci kot Nemci so spremljali nemški/avstrijski kulturni prostor in njegovo časopisje, vezani so bili na isto prestolnico in tudi na medsebojno konkuriranje na istem kulturnem ministrstvu.
- Ženske umetnice
Primerjava statusov umetnic, njihovih možnosti šolanja, delovanja, zaposlovanja itd., da bi vzpostavili čim bolj plastično sliko o položaju žensk v umetnosti na Slovenskem na prelomu 19. in 20. stoletja.
Razstava
Avtorica projekta
Barbara Jaki
Izbor gradiva za razstavo
Mateja Breščak, Barbara Jaki, Mirko Kambič, Goran Milovanović, Marja Lorenčak, Alenka Simončič, Sarival Sosič, Andrej Smrekar, Nadja Zgonik
Avtorica postavitve razstave
Meta Hočevar
Oblikovanje tiskovin in nadzor tiska
Peter Skalar
Zbiranje gradiva na terenu
Marja Lorenčak, Ivan Pirnovar, Alenka Simončič, Andrej Smrekar, Ferdinand Šerbelj
Restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Nina Dorič, Andrej Hirci, Miha Pirnat, Martina Vuga, Simona Škorja
Organizacija pedagoških in andragoških programov
Tina Ponebšek, Kristina Preininger
Marketing
Dušan Benko
Stiki z javnostmi
Bogi Pretnar
Organizacija multimedijskih predstavitev
Luka Hribar
Avtorji interaktivnih prezentacij
Nina Goršič, Andraž Kržič, Breda Mihelič, Klemen Smolčič
Animacija
Boris Berguš, Andraž Kržič, Jan Plesničar, Jure Teržan
Muzejska trgovina
Meta Stvarnik, Saša Urukalo
Vodja tehničnih del
Jože Raspet
Izvedba tehničnih del
Boris Ambrož, Jurij Marguč, Štefan Rojina, Andrej Rus
Katalog
Glavna urednica
Barbara Jaki
Sourednika
Mateja Breščak, Andrej Smrekar
Avtorji besedil
Pavlina Bobič, Tomaž Brejc, Mateja Breščak, Elizabeth Clegg, Ivan Čulk, Igor Grdina, Barbara Jaki, Mirko Kambič, Milček Komelj, Nataša Kovačič, Peter Krečič, Marja Lorenčak, Breda Mihelič, Jure Mikuž, Goran Milovanović, Ana Mizerit, Gregor Pompe, Damjan Prelovšek, Alenka Simončič, Sarival Sosič, Andrej Smrekar, Petra Testen, Tomislav Vignjević, Nadja Zgonik, Beti Žerovc
Urednica literature
Nataša Kovačič
Jezikovni pregled
Irena Androjna Mencinger, Vladimir Motnikar, Nada Šumi
Prevod iz angleščine
Alenka Klemenc
Pregled besedil
Mateja Breščak, Ivan Čulk, Nataša Kovačič, Kristina Preininger, Marja Lorenčak, Tina Ponebšek, Alenka Simončič, Andrej Smrekar in avtorji
Fotografija kataloškega dela
Janko Dermastja, Bojan Salaj
Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice
Priprava fotografskega gradiva
Ingrid Draksler, Mojca Jenko, Marja Lorenčak, Jassmina Marijan, Luka Hribar
Grafična obdelava reprodukcij
Marko Pirnat, Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana
Grafični prelom
Maja Javor, MatFormat d.o.o., Ljubljana
Organizacija tiska
Dušan Benko
Tisk
Gorenjski tisk d.d., Kranj
Umetnine so posodili
ACH, d. d., Ljubljana
Antikvitete Novak, Ljubljana
Arhiv Republike Slovenije
Družina Bassin, Ljubljana
Dolenjski muzej Novo mesto
Galerija Hest, Ljubljana
Galerija Zala, Ljubljana
Galerija umjetnina Split
Državni zbor Republike Slovenije
KD Holding d. d., Ljubljana
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Marko Gliha, Ljubljana
Matej Vozlič, Ljubljana
Mestni muzej Ljubljana
Moderna galerija Ljubljana
Moderna galerija Zagreb
Narodni muzej Slovenije
Sadnikarjev muzej, Kamnik
Slovanska knjižnica, Ljubljana
Umetnostna galerija Maribor
Zasebni lastniki
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Znanstveni odbor
prof. dr. Tomaž Brejc, dr. Anica Cevc, Elizabeth Clegg, dr. Igor Grdina, dr. Barbara Jaki, mag. Mirko Kambič, prof. dr. Milček Komelj, prof. Janez Koželj, prof. dr. Peter Krečič, dr. Breda Mihelič, prof. dr. Jure Mikuž, dr. Damjan Prelovšek, dr. Andrej Smrekar, doc. dr. Nadja Zgonik
Pripravljalni odbor
mag. Dušan Benko, mag. Mateja Breščak, prof. Meta Hočevar, dr. Barbara Jaki, mag. Mojca Jenko, Marja Lorenčak, Karel Polak, Kristina Preininger, Bogi Pretnar, Alenka Simončič, prof. Peter Skalar, dr. Andrej Smrekar, dr. Ferdinand Šerbelj
Izvedbo projekta so omogočili
Ministrstvo za kulturo RS
Razstava je bila pripravljena tudi ob sodelovanju glavnega pokrovitelja
UPC Telemach d.o.o.,
pokroviteljev
Mercator d.d. in ACH d.d. Ljubljana ter KD Holding d.d.
Tift d.o.o. in Mettron d.o.o.
ter medijskih pokroviteljev
Europlakat d.o.o., Pro Plus d.o.o. in Radiotelevizija Slovenija, javni zavod
23. april 2008 – 8. februar 2009
Razstava je podaljšana do 15. februarja!
Narodna galerija
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana
|
