Ko se je rojevala razstava
Zamisel o razstavi in njeno postopno nastajanje spominjata na nosečnost in rojstvo zaželenega otroka. Je pričakovanje, skrb in odgovornost. Za to, da je danes v Narodni galeriji mogoče videti toliko slik, kipov, karikatur, ilustracij, razglednic, fotografij in celo kak film iz časa med leti 1890 in 1920, je bilo potrebno ne le napraviti temeljit načrt, pač pa tudi najti vse eksponate, ki so si jih avtorji želeli prikazati. Iskanje kake slike je včasih prav detektivsko delo. Potem je bilo potrebno vse predmete zbrati, jih registrirati, mnoge restavrirati, dati nekaterim nove okvirje, druge zloščiti, tretje uokviriti pod steklo … Si zamisliti, kako naj bi bila množica 400 razstavljenih predmetov razmeščena, izprazniti prostore v Narodnem domu, postaviti razstavo, o njej kaj povedati ljudem, jo ne nazadnje odpreti … in potem šteti obiskovalce.
Že po udeležbi na odprtju je bilo jasno, da bo po obisku rekordna. Dokončno število obiskovalcev bomo lahko zapisali po 8. februarju prihodnje leto, ko jo bomo zaprli. Ob razstavi pa je tudi Televizija Slovenija na svojih spletnih straneh postavila poseben podportal o impreisonistih, do katerega pridete prek www.rtvslo.si.
Preberite si tudi
|
|
|
| Slike, ki nam jih je za razstavo posodil Mestni muzej v Ljubljani, muzejski tehnik Ivan Pirnovar dobro zavarovane seli v kombi Narodne galerije. |
|
|
| Iz kombija so slike potovale po hodnikih v kleti Narodne galerije na varno v registraturo in po potrebi nato k restavratorjem, okvirji pa k hišnima mizarjema. |
|
|
|
|
| Kustos dr. Ferdinand Šerbelj in muzejski tehnik Ivan Pirnovar v registraturi, kamor morajo najprej vsi prispeli eksponati, kleče odvijata slike, k steni je že prislonjena Groharjeva »Brna«. Neprostovoljne telovadbe ni manjkalo. |
|
|
| Portret žene župana Hribarja, delo Vlada Bukovca, se bo vsak hip na mreži registrature pridružil Groharjevim Grabljicam. Od leve proti desni Alenka Simončič, dr. Ferdinand Šerbelj in Ivan Pirnovar. |
|
|
|
|
| Restavrator mag. Andrej Hirci pred svojimi zapletenimi napravami za slikanje in preučevanje slik, ki jih je potrebno konservirati in restavrirati. |
|
|
| Restavratorska delavnica je zakladnica v malem, polna stekleničk in kemičnih vonjev. Za razstavo smo restavrirali več kot 33 dragocenih likovnih del. |
|
|
|
|
| Da bi izpraznili prostore najstarejšega jedra Narodne galerije, Narodnega doma, smo morali preseliti stalno razstavo v novi del galerije, prav tako pa umakniti tudi čudovite eksponate gotike. Na sliki: Štefan Rojina in Boris Ambrož. |
|
|
| Tehnično osebje galerije je olepšane in očiščene slike začelo voziti v razstavne prostore, kjer so jih kustosi razporejali po sobah. Na sliki: Boris Ambrož in za njim Andrej Rus. |
|
|
|
|
| Dve glavi, ena želja: da bi bile slike, obešene v veliki dvorani, za obiskovalca res pravo doživetje. Avtorica razstave in direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki (levo) in avtorica postavitve razstave, arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar. |
|
|
| Meta Hočevar: Zdaj pa tole natanko takole na steno! Na levi Štefan Rojina, Andrej Rus in Boris Ambrož. |
|
|
|
|
| In kako jih bomo zdaj res naravnost spravili na zid? Boris Ambrož in Andrej Rus merita zelo natančno. |
|
|
| Še zadnji popravki okvirjev. Mizar: Jure Marguč. |
|
|
Vse fotografije: Janko Dermastja, Narodna galerija |
|
