Lerhingerjeve freske so nadaljevanje baročnega stenskega slikarstva na slovenskem Štajerskem, ki ga uvajajo poslikave dvoran gradu v Brežicah (Frančišek Karel Remb), v dvorcu Dornava (Johann Caspar Waginger) in v Slovenski Bistrici (Franz Ignaz Flurer), ali v cerkvah v Zagorju pri Podčetrtku (Matthias von Görz) in v Slakah pri Podčetrtku (Waginger). V zadnjih letih opažamo v cerkvah, ki jih je poslikaval na Hrvaškem ob njem roke sodelavcev, ki zaznamujejo izzvenevanje Rangerjeve in Lerhingerjeve tradicije v pozni barok in klasicizem.
Njegov freskantski opus karakterizirata raznovrstnost in dekorativnost. Presenetljiv je njegov razpon pri oblikovanju figur. V prvih delih krepke postajajo v dekorativnem razcvetu krhkejše in slikovitejše, v zadnjih delih pa so z manekenskimi proporci in prosojnimi barvnimi sestavi oblačil skrajno poduhovljene. Iluzionizmu služi s spretnim oblaganjem realne arhitekture z dekorativno oblogo, ki jo v premišljenem ritmu odpira v nebesno sfero in vanjo razporeja nebeške protagoniste. Ob Mariji, sv. Trojici, evangelistih, cerkvenih očetih in svetniških poveličancih so močan medij njegovih nebeških iluzij mišičasti širokokrili angeli v frfotavih oblačilih bogatih barvnih skladij, v katerih se lovijo drzni odbleski nebeške svetlobe. Avtorsko prepoznavni so njegovi puti, s katerimi domiselno zapolnjuje kompozicije.
V okrasju si je izoblikoval izrazito osebnostno rokokojsko govorico. Razigrano gibko oblikuje naslikane štuk posnemajoče rokaje, s katerimi gosto oblaga oboke. Vanje ali mednje polaga cvetje, ki je njegova krasilna stalnica od najzgodnejših let ustvarjanja do zadnjih del. Tedaj se mu cerkvene notranjščine vizualno spreminjajo v cvetne ute ali jih stripovsko zapolnjuje z nizi na steno obešenih podob v bogatih okvirjih. Njegove freske predstavljajo regionalno inačico srednjeevropskega rokokoja.
Bil je izučen, ne akademsko šolan slikar z vedro življenjsko energijo in razmeram prilagodljivo živahno fantazijo. Njegov opus je ob Valentinu Metzingerju, Francu Jelovšku, Fortunatu Bergantu in Antonu Cebeju peti člen vélikih v vedno gostejšem ozvezdju našega slikarstva 18. stoletja.
Dr. Anica Cevc
Javna vodstva po razstavi:
- nedelja, 22. april, ob 11. uri, dr. Anica Cevc
- nedelja, 6. maj, ob 11. uri, mag. Igor Weigl
- nedelja, 13. maj, ob 11. uri, Marija Mirković
- nedelja, 20. maj, ob 11. uri, Marja Lorenčak
- nedelja, 27. maj, ob 11. uri, dr. Matej Klemenčič
- nedelja, 3. junij, ob 11. uri, dr. Mirjana Repanić Braun
- nedelja, 10. junij, ob 11. uri, Marja Lorenčak
|
Sobotne dejavnosti za otroke in družine:
Prestavili se bomo v 18. stoletje in spoznali enega najbolj iskanih freskantov tega časa. Poslikave Antona Jožefa Lerhingerja so kot živopisane sestavljanke, na katerih se pojavljajo številne svetniške figure, otroški krilatci in različno okrasje. Sestavili bomo mozaik prizorov o sv. Martinu in sv. Florijanu, ter ustvarjali še v delavnici.
- sobota, 21. april, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Martin
- sobota, 5. maj, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Florijan
- sobota, 12. maj, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Martin
- sobota, 19. maj, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Florijan
- sobota, 26. maj, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Martin
- sobota, 2. junij, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Florijan
- sobota, 9. junij, ob 10. uri, baročna sestavljanka: sv. Martin
|
Avtorica razstave
Anica Cevc
Vodja projekta
Marja Lorenčak
Oblikovanje razstave in tiskovin
Ranko Novak
Video
Peter Bratuša, Felina Films
Fotopovečave
RPS d.o.o.
Organizacija tehničnih del
Jože Raspet
Umetnine so posodili
Zasebna zbirka
Župnijski urad Malečnik pri Mariboru
Župnijski urad Petrovče
Župnijski urad Rogaška Slatina
Župnijski urad Rogatec
Župnijski urad Žalec
Umetnine so restavrirali
Tina Buh
Andrej Hirci
Martina Vuga
Razstavo je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Sponzorji razstave
Bratje Bulc, d.o.o
Domačija Vajdič
Društvo Gaja
4. april–10. junij 2007
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana