Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je podprlo pobudo Občine Šoštanj, da naš država v času predsedovanja Evropski uniji promovira slovensko kulturo v Avstriji s predstavitvijo razstave izbranih del slovenskega kiparja Ivana Napotnika (1888-1960) na Dunaju.
Razvajeni dunajski publiki so umetnine šoštanjskega rojaka postavljene na ogled v razstavišču Akademije upodabljajočih umetnosti - torej v prostorih akademije, na katero je bil Ivan Napotnik sprejet leta 1908 kot eden od sedmih uspešnih od 84 prijavljenih kandidatov, ki so se potegovali za študij na kiparskem oddelku; 1912. leta je naš umetnik s posebno pohvalo zaključil osnovni del študija in do 1915 obiskoval še kiparsko specialko pri profesorjih Edmundu von Hellmereju in Hansu Bitterlichu.
Ivan Napotnik je bil perspektiven mlad umetnik, ki je še kot študent dunajske kiparske specialke razstavljal svoja dela tudi v dunajskem Künstlerhausu (1914) ter zbujal pozornost med priznanimi sodobniki; dve njegovi plastiki (Egipčanka, 1912; Fantek na želvi, ok. 1914), je odkupil tudi znameniti dunajski arhitekt Adolf Loos, ki je Napotnika spodbujal za nadaljnje delo. Naš kipar je sodeloval pri opremi prenovljenega ferdinandinskega trakta dunajskega cesarskega dvora in novega romunskega kraljevega dvora v Bukarešti; na povabilo madžarskega kiparja Janosza Horvaya je soustvarjal monumentalni spomenik madžarskemu narodnemu prebuditelju Lajosu Kossutu. Da je bil Napotnik eden najbolj perspektivnih sodobnih slovenskih umetnikov, dokazuje tudi njegova izvolitev v vsedržavni umetniški svet Jugoslovanskega združenja likovnih umetnikov leta 1922 (skupaj s slikarjem Rihardom Jakopičem in arhitektom Jožetom Plečnikom ter v družbi s hrvaškima kiparjema Tomom Rosandićem in Ivanom Meštrovićem); med svetovnima vojnama je Napotnik sodeloval na razstavah na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, Hodoninu, Berlinu, Pragi, Sarajevu, Celju; veliko retrospektivno predstavitev svojega kiparskega opusa pa je dočakal šele leta 1959, in sicer po zaslugi prijatelja in svetovalca ter tedanjega direktorja Narodne galerije v Ljubljani dr. Karla Dobide.
Ivan Napotnik se je šolal v času izzvenevanja akademizma in secesije ter ob nastopu novega realizma. Usoda do našega umetnika ni bila prizanesljiva, saj je bil med prvo svetovno vojno hudo ranjen, pa tudi življenje v tujini je težko prenašal. Domotožje ga je pripeljalo nazaj v rodne Zavodnje, kjer je ustvarjal do konca življenja. Domače razmere so bile skromne, naročil je bilo manj, naročniki niso bili premožni. Zato se je naš mojster odločil za ustvarjanje v lesu. Svoje ljubke otročiče, matere z otroki, plesalke, kopalke, različne alegorične figure, ženske in moške akte ter portrete prijateljev, znancev in znamenitih sodobnikov je rezbaril v različnih vrstah lesa; še posebej je cenil nagnoj, katerega dvobarvnost je znal izrabiti še posebej učinkovito. Ivan Napotnik se pri svojem delu ni predajal modnim smernicam, temveč je do zadnjega ostajal zvest svojemu notranjemu umetniškemu hotenju in stremljenju.
Organizacija razstave in založnik kataloga
Občina Šoštanj
Zavod za kulturo Šoštanj, zanj Kajetan Čop
v sodelovanju z
Galerijo Velenje in Narodno galerijo iz Ljubljane
Avtorici razstave in kataloga ter strokovno svetovanje
mag. Milena Koren Božiček, Galerija Velenje
mag. Mojca Jenko, Narodna galerija
Prevod v nemščino
Tesa Drev
Avtor fotografije
Bojan Salaj, Narodna galerija
Oblikovanje kataloga in tiskovin
Ranko Novak
Postavitev razstave po oblikovni zasnovi Ranka Novaka
Kajetan Čop, Zavod za kulturo Šoštanj
mag. Mojca Jenko, Narodna galerija
mag. Milena Koren Božiček, Galerija Velenje
Registratura
Kornelija Križnič, Galerija Velenje
Alenka Simončič, Narodna galerija
Videoprojekcija
mag. Mojca Jenko, Narodna galerija
Filmska dokumentacija
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
Kronika 19; Razstava kiparja Ivana Napotnika; Napotnik Ivan, akademski kipar (AS1086/344)
Umetnine so posodili
Občina Šoštanj; Narodna galerija, Ljubljana; Galerija Velenje; Galerija Božidarja Jakca, Kostanjevica na Krki; Pokrajinski muzej Celje; Osrednja knjižnica Celje
Razstavo so omogočili
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; Občina Šoštanj; Zavod za kulturo Šoštanj; Akademie der bildende Künste Wien
8.–25. maj 2008
Razstavišče Akademije upodabljajočih umetnosti, Dunaj
Schillerplatz 3
1010 Dunaj
Odprto vsak dan od torka do nedelje med 10. in 18. uro.
Vstop prost!