Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Razstave
6. maj–11. julij 1999

Ljubezen in nespamet

Nemška grafija 15. stoletja

Če je bilo za dvorsko ljubezen (‘minne’) v literaturi 12. stoletja značilno idealizirano čaščenje žensk, se je to proti koncu srednjega veka spremenilo v umetnost galantnega osvajanja. Strastno zaljubljen moški je postal nor od ljubezni, lepa ženska pa simbol čutne sle in njene moči. V 15. stoletju se je tudi likovna umetnost vedno bolj posvečala temi nespameti zaradi ljubezni, pri čemer je prevzela motive dvorske ljubezni (‘minne’) in jih neredko parodirala.

Začetke najdemo v umetnosti Zgornjega Porenja, na katero je vplivala franko-flamska kultura. Dvorska tradicija in zgodnjemeščanske moralne predstave so dale starim slikarskim temam nove poudarke, pri čemer pa se robate in moralizirajoče vsebine niso izključevale. Lesorez, ki se je pojavil okrog leta 1400, in bakrorez, ki so ga iznašli okrog leta 1440 v Zgornjem Porenju in ki je omogočal preciznejšo in detajlnejšo upodabljanje, sta poskrbela za hitro širjenje teh, ponavadi priljubljenih snovi.

K najljubšim motivom dvorske ljubezni (‘minne’) je sodil pomladni ljubezenski vrt, ki je postal moderen predvsem zaradi francoskega dela Roman de la Rose (1240/1280). Ta idilični kraj dvorske galantnosti je oživil najpomembnejši grafik iz zgodnje dobe bakroreza, okrog leta 1460 v Zgornjem Porenju delujoči Mojster E. S., z nespametnimi mladeniči in devicami, brezsramnimi vlačugami in figuro norca, ki nastopa kot utelešenje in komentator nespameti. Ustreza tako dvornemu norcu kot tudi obscenim pustnim norcem v pustnih burkah in na karnevalu, kjer je bilo enkrat na leto dovoljeno skoraj vse. Tudi v temah t.i. ženske moči, neenakega para, plesa Moriskov in minljivosti posvetnih radosti je bila upodobljena nespamet ljubezni.

Razstava je sestavljena iz eksponatov Grafične zbirke Albertina, ki ima posebno bogato zbirko redkih odtisov zgodnje grafike, dodani pa sta še inkunabuli iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na začetku najdemo eno izmed prvih nazornih upodobitev iz začetnega obdobja bakroreza. Kaže Sv. Jurija kot ubijalca zmaja, ki v kontekstu teme razstave zastopa ideal krepostnega krščanskega viteza. Bakrorezi Mojstra E. S., ki se na to navezujejo, ponazarjajo spremenjen odnos do dvorske erotike. Osnutek za slikano okno iz Zgornjega Porenja, lesorezi na posameznih listih, bakrorezi Mojstra s svitki, ki je deloval v Spodnjem Porenju, Mojstra Hišne knjige iz Srednjega Porenja in westfalskega grafika Israhela van Meckenema predstavljajo različne vidike širokega tematskega kroga nespameti in ljubezni. Bakrorezi Albrechta Dürerja in Maira von Landshuta ilustrirajo povezavo ljubezenskih motivov (Minne-Motive) z alegorijami smrti in minljivosti. Dürerjev Grb z mrtvaško glavo – v svoji prefinjenosti vrhunec umetnosti bakroreza – sklene pregled, ki je tudi kulturnozgodovinsko informativen.

Vlogo grafike, pomembne nosilke internacionalizacije ikonografskih in slogovnih novosti, so v poznogotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem raziskovali naši umetnostni zgodovinarji od Franceta Steleta do najmlajših generacij. V izboru na tej razstavi sicer ni takšnih listov, ki bi jih lahko prepoznali kot predloge, zastopanih pa je kar nekaj grafikov od najpogosteje navzočega Mojstra E. S., prek Mojstra z napisnimi trakovi, Mojstra igralnih kart, Mojstra hišne knjige in na koncu do samega Albrechta Dürerja.

Razstava, kakršno je mogoče sestaviti samo v tako veliki zbirki, kot je Albertina, tematizira vsebine, ki jim v zadnjem času strokovnjaki po svetu posvečajo veliko pozornosti. Prav v ljubezenskih motivih je namreč mogoče zaznati znamenja družbenih sprememb v 15. stoletju, ko si je rastoče meščanstvo začelo prisvajati družabne oblike, statusne drže in standarde medsebojnega občevanja, ki so se oblikovali v dvorni kulturi od 12. stoletja naprej. Nelagodnost takšnih posvojitev je mestna kultura potlačila z etičnimi argumenti, tako da jih je interpretirala z ironično ali satirično distanco, kot poučno – moralično parabolo ali kritiko značajev. Tako utemeljeno razlikovanje je bilo močno ideološko orožje pri utrjevanju novih institucij, družbene kontrole in pri onemogočanju anarhičnih pojavov v družbi. Družbene vidike ljubezenskih motivov je v svojem prispevku v katalogu povzel Tomislav Vignjević.

Zasnova projekta
Fritz Koreny, Ervin Pokorny, Graphiche Sammlung Albertina, Dunaj

Avtorja besedil
Ervin Pokorny, Tomislav Vignjević

Realizacija razstave
Marja Lorenčak

Oblikovanje
Ranko Novak

6. maj–11. julij 1999
Narodna galerija
Puharjeva 9
1000 Ljubljana