Pavel Künl (1817–1871) je kot akademski slikar historičnih tem in portretov ustvaril številne podobe otrok. Mojstrstvo in iznajdljivost je pokazal zlasti v majhnih formatih slik in risb. Na oltarnih slikah je po tradiciji otroke kot putte dodajal za spremljevalce svetnikom, naslikal je tudi bolj žanrsko obarvane prizore z otroki, številne so njegove otroške portretne risbe in slike.
Predstavljena Künlova portreta, ki sta bila doslej naslovljena Speča deklica (Usnula deklica) in Dojenček (z ropotuljo), in sta najverjetneje nastala okrog leta 1857, odpirata posebno, še neraziskano poglavje v okviru otroške bidermajerske portretistike 19. stoletja. Na obeh sta namreč naslikana preminula otroka. Velika umrljivost otrok na eni strani, posebej še dojenčkov do dopolnjenega prvega leta starosti, in pod vplivom romantike povzdignjeno obravnavanje otroštva na drugi strani lahko razložita vzroke za nastanek tovrstnih portretov.
Likovne vzore za upodobitev umrlega dojenčka lahko poiščemo v nizozemskem slikarstvu 17. stoletja, kjer so se pojavili različni tipi post-mortem otroških portretov. Med najbolj ganljive sodijo upodobitve otrok na mrtvaški postelji. Künlova podoba umrle deklice pa se navezuje na fotografske posmrtne portrete 19. stoletja, v katerih so preminule osebe predstavljene kot žive, same ali skupaj s svojci, v njihovem domačem stanovanju ali v fotografskem ateljeju.
Künl je oba predstavljena portreta umrlih otrok obravnaval skrajno rahločutno: barvno in svetlobno pretehtano, v izbranih držah, oblačilih in s pomenljivimi dodatki. Izraza na otroških obrazih sta mirna, spokojna, nikakor ne trpeča. Obe podobi ohranjata otroški značaj (igrača, drža starejše deklice), in kljub dejstvu, da sta otroka mrtva, ne delujeta morbidno. Sliki sta bili namenjeni predvsem staršem in ožji družini v uteho in trajen spomin.
Slikar je znal težko nalogo pretanjeno realistično in dostojanstveno izpeljati. Žal je kasneje tudi sam izkusil bolečino roditelja, ki je izgubil otroka. Dne 12. avgusta 1867 se je v Savi pri Mednem med poletnim kopanjem utopil njegov prvorojenec, 16-letni Guido Viljem.
Avtorica
Kristina Preininger
Prevod
Michel Mohor
Jezikovni pregled
Alenka Klemenc
3. december 2013–2. januar 2014
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana