Michelangelo
Unterberger (Cavalese pri Bolzanu, 1695 – Dunaj, 1758) izhaja z južne Tirolske
in je bil prvorojenec v družini slikarja Christopha Unterbergerja. Ugledni
slikarji so bili tudi njegovi brat Franz Sebald ter nečaka Ignaz in Christoph
Unterberger. Že s šestnajstimi leti je za neko cerkev v Trentinu naslikal Prerokbo Simenona Starejšega in Salomonovo sodbo za Bolzano. Po uku v
domačem okolju je odšel v Benetke, kjer se je posebej posvečal slikarstvu
Nicola Grassija. Zatem je postal meščan Bolzana in od tu je s svojimi, zvečine
oltarnimi slikami zaslovel na Tirolskem in vse do bavarskega Passaua ob Donavi.
Leta 1737 se je preselil na cesarski Dunaj, kjer se je
presenetljivo hitro uvrstil med prve mojstre oltarnih kompozicij in tudi med
umetnike s častnim nazivom dvornega slikarja. Leta 1751 mu je cesarica Marija
Terezija podelila naslov »Rector magnificus« in do svoje smrti je bil na
dunajski cesarski akademiji dvakrat imenovan za rektorja za slikarstvo,
kiparstvo in stavbarstvo.
Naši sliki sta nastali v času Unterbergerjevega zrelega
dunajskega obdobja, o čemer priča slikarjev napis na hrbtni strani Poklona Sv. treh kraljev: Michel Ang. Unterperger P: / Kays: Hofmaler
bei M: Teresia / a Wien. S svojo slikovito govorico in poudarkom na baročni
ljubkosti sta sliki značilna primerka rokokojskega slikarstva, ki so ga zanesli
na Dunaj mojstri, priseljeni iz beneškega umetnostnega okolja. Ne samo, da v
slikah prepoznamo beneško rokokojsko govorico nasploh, temveč se v obeh
Unterbergerjevih delih potrjuje konkretno slikarjevo zgledovanje vsaj pri dveh
znamenitih Benečanih – v slikovitosti in figuraliki pri Nicolu Grassiju, pri
Francescu Fontebassu pa v lahkotni zgovornosti.
Sodeč po formatu, sta bili podobi v rabi za zasebno
češčenje, tovrstni motivi pa so bili tudi slikovito dopolnilo božičnih jaslic,
priljubljenih med baročno aristokracijo.
Sliki je leta 2010 Narodni galeriji poklonila znamenita
kirurginja dr. Zora Janžekovič (Slovenska Bistrica, 1918 – Maribor, 2015) in po
njeni izjavi izhajata iz nekega štajerskega gradu.
Predstavitev bo v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri.
Na ogled bo v prostorih stalne zbirke do 4. januarja 2017.
Avtor
Ferdinand Šerbelj
1. december 2016−4. januar 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana