Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
7. december 2017–4. februar 2018

Odstiranja, december 2017

Gloria in excelsis Deo

Predbožični čas oz. advent so dnevi priprav na božične radosti, kar je bilo v minulih stoletjih prežeto s poglobljenim doživljanjem evangeljske zgodbe o Jezusovem rojstvu. Pri nas so se jaslice v 17. stoletju najprej pojavile v samostanih, zlasti pri t. i. mestnih redovih jezuitih in frančiškanih ter klarisah in uršulinkah, in iz teh samostansko-mestnih okolij so se razširile na podeželje. Tako je bila srednjeveškemu človeku zgodba predočena le na freskah in na rezljanih oltarjih, od teh pa se je pri nas ohranilo le nekaj primerkov.

Zgovoren vpogled v duhovnost poznega srednjega veka nam slikovito ilustrira freska poklona Sv. treh kraljev v podružnici sv. Miklavža v Mačah nad Preddvorom. Kakšno skladje legende o sivobradem Miklavžu z darili za otroke, ki goduje 6. decembra, in tremi kralji, ki se z darili poklonijo novorojencu Jezusu!

Tako imenovani Maški mojster je leta 1467 na površino celotne severne stene naslikal razkošni pohod in poklon svetih kraljev, t. j. modrih z Jutrovega, kakor so opisani v Matejevem evangeliju. Maška evangeljska pripoved velja za enega najlepših  primerkov zgodbe o Svetih treh krajih na Slovenskem. Zaradi vstavitve baročnega okna pa je bil obsežni prizor razbit na dvoje in tu je predstavljen desni del s poklonom kraljev. Trije kralji, ki se razlikujejo po starostnih dobah, so s spremstvom prispeli in najstarejši je že pokleknil pred Novorojenca v materinem naročju, za Marijo pa je nepogrešljiva žanrska figura Jožefa, ki se odkriva pred razkošnim kraljevim sprevodom. Krono prvega, sivobradega moža pridržuje paž, kajti kralj se je pred nebeškim Kraljem odkril. Detetu izroča zlat dar, eksotična darila pridržujeta tudi druga dva kralja. Spremljajoči dvorjani so pravi sodobniki mladeničev z renesančnih dvorov. Betlehemski dogodek se vrši pred za alpske kraje značilnim lesenim hlevčkom oziroma stajo z nepogrešljivima oslom in volom. Ozadje pa zastira široka panorama fantazijsko upodobljenega Jeruzalema, od koder so se bili sveti pohodniki napotili v Betlehem pod zanesljivim vodstvom šesterokrake zvezde, ki se je nazadnje ustavila nad hlevčkom.

Maški mojster, znan le po tem pripisanem delu v cerkvi nad Mačami iz leta 1467, izhaja iz delavnice mojstra Bolfganga, znanega po freski Jezusovega rojstva v Crngrobu (1453) in po freskah v Mirni na Dolenjskem (1463/65). Podobnost med slikarjema je tolikšna, da celo pomislimo na eno roko, kar seveda dokazuje likovno izhodišče Maškega mojstra. Oba anonimna slikarja namreč v svojem delu združujeta idealizem, podedovan od mehkega gotskega sloga zgodnjega 15. stoletja, kar se kaže v lepotnosti obrazov in elegantnih gibih, s sočasnim realizmom, ki je v naše kraje prihajal iz severnih dežel in se v njunih delih zaznava predvsem v logičnem podajanju slikarske dekoracije. S tem te freske v razkošni slikovitosti in lepotni idealizaciji nastopajočih predstavljajo enega izmed kakovostnih vrhov v poznogotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem. Freske v Mačah pa so pomembne tudi zaradi stilnih izhodišč v poznem 15. stoletju na osrednjem Kranjskem.

Avtor
Ferdinand Šerbelj

7. december 2017–4. februar 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana