Več tisoč let zgodovine umetnosti je ujete v majhnih podobah, vbrušenih v okrasne kamne, imenovane geme. Ločimo jih na intalje in kameje. Prve imajo podobo vbrušeno v negativu in so bile navadno vdelane v prstan. Služile so kot pečatnik, če si z njimi pritisnil v pečatni vosek ali glino. Z njimi so pečatili tako javne dokumente kot tudi osebno korespondenco. Vtisnjena podoba je nadomeščala podpis in s tem zagotavljala lastništvo in nedotaknjenost vsebine dokumenta ali embalaže. Nasprotno imajo kameje podobo vbrušeno v pozitivu. Večinoma so narejene iz barvno večplastnih kamnov in so služile le kot okras.
Umetnost brušenja podob v kamne sega v 4. tisočletje p. n. št. in po vsej verjetnosti izvira iz Mezopotamije. Tehnika brušenja se je razvijala skozi stoletja z izrednimi rezultati v tehničnem in umetniškem smislu. Geme so majhne, večina jih ni večja od enega kvadratnega centimetra, pa vendar so bili mojstri sposobni vbrusiti vanje najrazličnejše motive – prizore iz Iliade in Odiseje, posamezna božanstva, mitske ali zgodovinske dogodke, vsakdanje prizore, živali, portrete sodobnikov. Bile so unikaten in intimen predmet, izdelan izključno po naročilu posameznika za osebno uporabo. Lastnika so spremljale v onstranstvo ali pa so se prenašale iz roda v rod. Vbrušene podobe lahko izražajo naročnikov značaj in okus, način življenja, spoštovanje do prednikov, pripadnost voditeljem, božanstvom ali filozofskim nazorom ter naklonjenost do ljubljene osebe, so spomin na svečan dogodek ali upodabljajo osebna krepostna dejanja. Izbor motiva v kombinaciji z izbranim kamnom pa je tudi povečal magično moč geme, ki je služila imetniku kot amulet. Zaradi svoje lepote, natančnosti izdelave, raznolikosti kamnov in raznovrstnosti ikonografskih motivov so geme predmet občudovanja že dolga stoletja.
V 17. stoletju so se predvsem zaradi velikega zanimanja zbirateljev pojavili odtisi originalnih gem v mavcu ali pečatnem vosku, ki so bili cenovno veliko bolj dostopni od originalov. Zbirke odtisov so se razširile predvsem v 18. in 19. stoletju. Te zbirke vključujejo odlitke po antičnih, renesančnih in baročnih gemah ter po t. i. novodobnih gemah, ki so delo avtorjev 18. ali 19. stoletja. Ob pregledovanju takšnih zbirk je človek dobil občutek, da se je vrnil v stare čase. Ob njih se je dalo premišljevati in predstavljati, da ima človek pred seboj resnične like starega sveta. Eno takšnih zbirk iz začetka 19. stoletja hrani tudi Narodna galerija. Leta 1961 jo je prejela v dar od medaljerja in kiparja Antona Severja (1886–1965).
8. januar–4. februar 2015
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana