Narodna galerija začenja leto 1997 z gostujočo razstavo Baročni slikarji Lichtenreiterji, ki prihaja iz Gorice. Razstavo 35 slik, ki je bila na ogled na Goriškem gradu do decembra lani, in izčrpni katalog o baročnih slikarjih Francu, Janezu Mihaelu in Karlu Lichtenreiterju je pripravila Goriška občina (Comune di Gorizia ter Parco culturale Gorizia) in sodi v okvir praznovanj 1000-letnice Gorice. Pri pripravah razstave in italjanskega kataloga je za slovenski del ohranjenega gradiva sodelovala Narodna galerija z dokumentiranjem slikarjevega gradiva, fotografiranjem 24 Lichtenreiterjevih del in zbiranjem ter pripravo osmih slik za razstavo v Gorici.
Pri pripravi razstave in kataloga je sodeloval kustos Narodne galerije Ferdinad Šerbelj, ki je italijanskim kolegom posredoval vedenje o štiriindvajsetih ugotovljenih delih, ki sodijo v opus te slikarske družine. Tako je prenos razstave v Ljubljano realiziran v okviru reciprocitete med Goriško občino in Narodno galerijo. Za to priložnost je Narodna galerija kot prilogo italijanskemu katalogu natisnila slovenske povzetke vseh sedmih poglavij, ki obravnavajo čas in delovanje slikarjev Lichtenreiterjev.
Družina slikarjev Lichtenreiterjev izhaja iz bavarskega Passaua, kjer je v poznem 17. stoletju deloval Bernhard Lichtenreiter. Med njegovimi številnimi otroci so bili slikarji sinovi Franc, Janez Mihael in Anton. Slednji je ostal doma v Passauu, medtem ko sta se Franc in Janez Mihael podala na slikarsko izpopolnjevanje v Italijo. Starejši brat Franc (1700-1775) se je ustalil v Pragi, Janez Mihael (1705-1780) pa v Gorici, kjer se je leta 1737 poročil, ustvaril družino in tu živel do smrti. Janeza Mihaela je nasledil sin Karel (1742-1817), s katerim pa je delavnica zamrla, saj je umrl brez potomcev in v revščini.
Slikarji Lichtenreiterji sodijo med pozne predstavnike srednjeevropskega baroka. Njihova dejavnost zajema čas med leti 1730 in 1800 in je ugotovljena na prostoru med Passauom, Prago, Gorico in Ljubljano. Na razstavi se je z nekaj slikami iz popolne neznanke izluščil stilni profil praškega slikarja Franca Lichtenreiterja, ki je, sodeč po delih, presegal svojega brata Janeza Mihaela, čeprav sta se oba izučila slikarstva v beneškem prostoru. S to razstavo se predvsem razkriva dejavnost goriške delavnice Janeza Mihaela in sina Karla, o kateri se je doslej vedelo komaj kaj. Precej del Janeza Mihaela srečamo na Primorskem (Goriška, Kras, Vipavska dolina) in v osrednji Sloveniji (Ljubljana, Stična, Sodražica). Tako razstava prispeva tehten delež k boljšemu poznavanju baročnega časa na Slovenskem. V kontekstu baročnega slikarstva na Goriškem predstavlja delavnica slikarjev Lichtenreiterjev severnjaško naglašeni antipod beneško usmerjenemu sodobniku in someščanu Antonu Paroliju, katerega dela so bila v Narodni galeriji predstavljena v lanskem poletju. Zato je ta razstava v Narodni galeriji ponovna priložnost srečanja z baročno umetnostjo na Goriškem, ki v kulturnem radiju obsega tudi dobršen del naše Primorske. Tako se v umetnostni topografiji baročna Gorica potrjuje kot zanimiv geografski in kulturni prostor, kjer so se že od nekdaj križali in spletali italijanski in severnjaško naglašeni umetnostni tokovi.
Avtorja razstave
Andrea Antonello, Walter Klainscek
Oblikovanje razstave
Metod Vidic, Miljenko Licul, Studio Zodiak
Priprava razstave v Narodni galeriji
Fredinand Šerbelj
28. januar–16. marec 1997
Narodna galerija, novo krilo
Puharjeva 9
Ljubljana