Tabla, ki jo obdaja vinskordeč okvir, je notranja stran desnega krila manjšega oltarja. Na hrbtni strani, ki je prevlečena s temno barvo, je še opaziti sledove uničene originalne barve in svetlo ploskev nimba nekega svetnika. Ikonografsko gre za prepesnjeno upodobitev evangelijsko sporočenega dogodka Kristusovega rojstva, ki povzema šlezijsko-češko shemo zgodnjega 15. stoletja, a brez njenega plastičnega naglasa in liričnosti. Pred nekoč zlatim, zdaj do temeljnika izmitim ozadjem, se dviga gradbeno zapletena arhitektura hlevca, ki želi stopnjevati globinski vtis. Pred Detetom, obdanim z vencem žarkov, kleči Marija, za njo pa strmi v gledalca sv. Jožef s kapuco na glavi. Za datacijo okoli 1435 je značilen ohlapno ogrnjeni Marijin plašč, ki se široko plosko razgrinja po tleh, miniaturno majhna vol in osel sta še ostanek starega idealističnega vsebinskega principa. Značilno za slikarjevo konservativnost je, da motiva še ni obogatil z vsebinskimi elementi, ki so v prizor Rojstva prihajali bodisi od strani božičnih iger ali iz vizij sv. Brigite (prim. npr. pasivnost sv. Jožefa). E. C.
Slikar pripada po vsej verjetnosti štajerskemu umetnostnemu krogu, izhajajočemu iz tradicije, ki so jo v dozorelem "mehkem slogu" ustvarili mojstri Votivne table iz St. Lambrechta, londonskega Prestola milosti in slikanih oken v St. Lambrechtu, ne moremo pa reči, ali je bil s temi kakorkoli delavniško povezan. Češka stilna usedlina v njegovem delu je skupna lastnost štajerskega slikarstva prvih desetletij 15. stoletja, ni pa izključeno, da je slikar poznal tudi delo Mojstra Darovanj v templju (Meister der Darbringungen) in njegov oltar Marijinega kronanja v Klosterneuburgu. Kljub ikonografski in stilni konservativnosti je vendarle opaziti, da se slikar trudi premagati stilne vezi preteklosti, kar se kaže v zapleteni prostorski konstrukciji hlevca in v razgibavanju oblačila, po kvaliteti pa zaostaja za oblikovno močjo vzornikov.
Stanje: v preteklosti precej poškodovano.
Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: sliko je kupil Narodni muzej pri Maksu Hermanu v Mariboru, ki je le domnevno pripomnil, da slika najbrž izvira iz kakšnega štajerskega samostana, morda iz St. Lambrechta; Narodna galerija je tablo prevzela 1934, stara inv. št. 67.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 56; 1983, Ljubljana, št. 48; 1995, Ljubljana, št. 187.
Lit.: I. Cankar, Stara slika Rojstva v Narodni galeriji, ZUZ, XIII, 1936, str. 19, sl. 25 (slikar češke smeri, okoli 1380); F. Stele: Monumenta, I, Ljubljana 1935, str. 45, 47; S. Mikuž, Soba tujcev v Narodni galeriji, Obisk, II, št. 5/6, 1941, str. 172 s sl. (morda češki mojster okoli 1380); A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 29, kat. št. 56, sl. 28 (avstrijski slikar, okoli 1440); F. Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, str. 248 (1. pol. 15. stol.); Zeri [& Rozman], 1983, str. 47, kat. št. in sl. 48 (besedilo E. Cevc); Gotika, 1995, str. 324, kat. št. in sl. 187 (besedilo K(arin) Leitner–štajerski slikar iz 1. pol. 15. stol. v tradiciji šole iz doline Gornje Mure).