Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Pohod in poklon kraljev (Kralj in dvorjan)
(okoli 1410/20), freska, 89 x 150 cm

NG S 1261a, Narodna galerija, Ljubljana

Vzdolžnici ladje vrzdenške cerkve sta bili na novo poslikani okoli 1410/20; podobe so vsebinsko povzemale starejšo plast slikarij. Ob odkritju 1925 je Spomeniški urad sklenil, da mlajšo plast snamejo, saj je zaradi redkosti na naših tleh želel predstaviti dragocenejšo spodnjo plast iz prve polovice 14. stoletja. Nekaj snetih vrzdenških fragmentov hrani tudi Narodna galerija, od tega dva, ki sta pripadala kompoziciji Pohod in poklon kraljev

Kralji so oblečeni v širša modna oblačila z bogato nabranimi rokavi. Barvno modelirani obrazi so podolgovati, le izjemoma z bolj okroglimi lici, vsi pa imajo ljubko poudarjene ustnice; kraljevske brade so sodobno pristrižene (vancljaste), tudi pričeske so skrbno urejene – kraljevske z obilico risarskih elementov, druge, oblikovno starejšega tipa, pa so barvno modelirane in oplemenitene s svetlimi prameni.

Značilnosti podob izdajajo avtorstvo slikarja, ki je slikal v podružnični cerkvi sv. Lenarta na Bregu pri Preddvoru. Pri delu mu je na Vrzdencu pomagal še konservativnejši slikar, kar izdaja kosmatska bordura starejšega tipa (sestavljena iz osemrogelnih zvezd in kvadratkov) na drugih fragmentih; kljub temu mlajšo plast slikarij v vrzdenški ladji že odlikujejo tudi značilnosti češke inačice internacionalnega mehkega sloga (pričeske, brade, oblačila).



Vrzdenec pri Horjulu, podružnična cerkev sv. Kancijana



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.