V priročnikih in leksikonih so našteti razni kraji, kjer naj bi bil slikar rojen in kjer naj bi bil umrl. Prav tako so navedene različne letnice rojstva in smrti. Po zadnjih ugotovitvah se je Maljavin rodil 1869 v Kazanki (gubernija Samara, danes okraj Orenburg), umrl 1940 v Nici. Od 1885 do 1891 je slikal ikone v samostanu sv. Pantelejmona na gori Atos, od 1892 do 1899 je na akademiji v Sankt Peterburgu študiral slikarstvo pri Iliju E. Repinu. Iz tega časa so portreti sošolcev Igorja Grabarja, Elisavete Martinovne in Konstantina Andrejeviča Somova. Pavel Tretjakov je 1895 odkupil za svojo galerijo sliki Kmečko dekle pri pletenju in Dekle s knjigo. Maljavin je upodabljal motive iz ruskega kmečkega življenja, kmečka dekleta in starke. Leta 1900 je odšel v Francijo, živel je v Parizu, kjer je na svetovni razstavi razstavil sliko Smeh in prejel zlato medaljo (delo je 1901 odkupil Museo d'Arte Moderna v Benetkah). Še isto leto se je vrnil v Rusijo, se poročil z Natalijo Novak-Savić, kupil posestvo pri Rjazanu in se tam naselil. V Parizu je začel slikati dekorativno in moderno s sproščenimi potezami. Pri portretih je ohranil realistično in plastično posnete mirne obraze, obleko portretirancev, ozadja in predmete pa je razgibal z igro nemirnih, razkrajajočih se barvnih lis (Lastni portret, Rusko dekle). V Franciji se je podpisoval Ph. Maliavine. Med 1908 in 1910 je znova živel v Parizu, nato se je vrnil domov. Naslikal je portret Leva Davidoviča Trockega, leta 1920 pa je v Kremlju napravil okoli dvajset risb za portret Lenina. Tega leta je upodobil tudi Anatolija Vasiljevića Lunačarskega. Leta 1918 je pod pokroviteljstvom rjazanskega komisariata za vzgojo propagiral likovno umetnost in se 1920 v Moskvi udeležil zvezne konference kot predstavnik zveze ruskih umetnikov. Jeseni 1922 je odšel z družino v Pariz, kjer je 1924 razstavljal v Galerie Charpentier, v Salon d' Automne 1923-25, in še v New Yorku, Chicagu, Washingtonu, Filadelfiji, Pittsburghu in mnogih evropskih središčih. Leta 1933 je spremljal svojo razstavo v Jugoslavijo, Anglijo, na Češko in Švedsko. Maljavin je bil tudi grafik. Portret umetnikovega očeta hrani Narodni muzej v Beogradu, druga dela so v galerijah in muzejih v Sankt Peterburgu, Moskvi, Pragi, Londonu in drugod.
Lit.: N. Aleksandrova, Filip Andrejevič Maljavin, Moskva 1966; O. A. Živova, Filip Andrejevič Maljavin (1869-1940); Žizn' i tvorčestvo, Moskva 1967; Alla Korobtsova, Philip Maliavin, zb. Masters of World Painting, Leningrad 1988.