Risar, grafik in slikar Lovro Janša (1749–1812) se je leta 1766 s svojima bratoma Antonom in Valentinom vpisal na slikarsko akademijo na Dunaju, kjer se je na pobudo profesorja Franza Edmunda Weirotterja popolnoma posvetil krajinskemu slikarstvu. V metropoli se je leta 1786 poročil in leta 1795 prevzel najprej mesto korektorja na akademiji, leta 1811 pa postal akademijski profesor.
Fantazijska krajina z ruševinami je z mehkejšo potezo naslikana v temnejših zelenorjavih tonih. Delo vključuje vse komponente krajinskega slikarstva, značilne za čas okoli leta 1800, kot so drevesa, gričevnata okolica s skalami, grajske ruševine na levi v ozadju, rečna brzica in desno ob rečni poti vključene štafažne figure. Slednje bi bile lahko bodisi tričlanska družina bodisi žena s košaro pod desnico, ki se je ustavila ob pogovoru s počivajočima moškima.
Lovro Janša je pri oljnih slikah ob skrbnem opazovanju narave sledil starim vzorcem, povzetim po holandskih krajinah 17. stoletja z elementi francoskega rokokoja. Nataša Ivanović je v doktorski disertaciji Krajina v opusu Lovra Janše (1749–1812). Umetnikova dela, njihova recepcija in kontekst zapisala, da je slikar pri oljnih slikah sledil že uveljavljenim starim vzorcem svojih profesorjev, pri grafiki in risbi pa je pri vizualizaciji mestne podobe okoli leta 1800 vpeljal likovne novosti.