Ivo Prančič

Za pričujočo razstavo pripravljeni izbor del na papirju je prvič pred očmi javnosti. Predstavlja umetnikov najintimnejši nabor stvaritev, ki zavzemajo posebno mesto v njegovi ustvarjalni praksi. Morda bi jih lahko celo ločili od ozko pojmovanega ustvarjalnega procesa kot postopka nastajanja (tabelne) slike. Še najbolje bi njihov status opisali kot šiljenje svinčnika – pripravo ali brušenje orodja, neke vrste predrealizacijsko fazo ateljejskega dela.

Vsa dela na papirju so enako velika, slikana na standardnih polah B-1 formata ne preveč kvalitetnega kartona. Mešanica olja, pigmentov in terpentina izdaja funkcijo takšnih del, namenjeno realizaciji tabelne slike. Karton kot cenen temeljnik v precejšnji meri zagotavlja umetnikovo sproščenost pri delu, saj napak ni mogoče popravljati in se takšna "zarisana" dela z lahkoto usmeri v koš. V procesu nastajanja slikane površine slikar raziskuje lastnosti materialov, eksperimentira z njihovo manipulacijo in medsebojnim učinkovanjem. Tako kopiči spoznanja in izkušnje o lastnostih in učinkih materialov, njihovem spajanju in odbojnosti. Ta raziskovalno-eksperimentalna dejavnost umetniški atelje poistoveti z laboratorijem. Za slikarja takšen način pomeni tudi učenje, brušenje metjeja, oblikovanje in preoblikovanje njegove senzibilnosti, otipavanje meja možnega. Prančičeva dela na papirju v tem izboru so rezultat začetne faze ateljejskega dela, ko so vse možnosti odprte. Tu gre za viharjenje idej in postopkov, v katerem je racionalni nadzor minimalen, sredstvo izraza pa je lahko vse, kar se znajde na dosegu roke. Presoja, izbor in vrednotenje pridejo na vrsto na koncu.

Eksperimentalni značaj razodevajo tudi posegi, kakršnih sicer ne najdemo nikjer drugje v Prančičevem opusu. Humor, ironija, sarkazem in umetnikove nazorske vrednote se sprožajo ob asociacijah iz sodobnega kulturnega konteksta. Slikar brezkompromisno vztraja pri njihovi večplastnosti pomenov, a Sejalec (izjemoma naslovljen slovensko!) se gotovo nanaša na diskurz o tem nacionalnem simbolu, ki se je začel že ob osamosvojitvi. Koala in space je podoba, ki jo asociiramo s plišastim medvedkom iz države NSK. Pandemic / Allergic opozarja na bistveno razliko subjektov, ki jih naslavlja ista tegoba, in na ugotovitve zdravstvenih statistik, da so alergije v sedanjem stoletju dosegle pandemične razsežnosti. Wuhan Baby vključuje rdeč emblem na glavo visečega netopirja, "krivca" za izbruh pandemije, ki ima nekam človeške noge. Ti nekoliko bolj specifični znaki so novost v Prančičevi sliki, ki še nekoliko bolj konkretno razširjajo delež mentalnih konceptov na račun modernistične čiste vizualnosti. Dokazujejo, da umetnik ne more pobegniti svojemu času in sprejema tovrstne koncesije zaradi sprememb, ki jih doživljata umetnost in vizualna kultura v tem tisočletju.

Eksperimentalna dela na papirju Iva Prančiča so zbrana v ateljejski mapi, v arhivu idej in izkušenj. Kadar jo umetnik prelista, izbrane zamisli, ideje, odkritja in spoznanja lahko razvija naprej v postopnem stopnjevanju refleksije. V hrepenenju po doživetju sublimnega, z univerzalno sporočilnostjo in z nagovarjanjem posameznika so Prančičeve abstraktne slike zadnji odmev razsvetljenskega humanizma, ki je dokončno katastrofo doživel v medplemenskih pokolih in humanitarnih katastrofah Afrike, v srednjevzhodnih urbicidih, na ukrajinskih frontah in z genocidom v Gazi.

Izbor del in postavitev razstave
Ivo Prančič

Avtor besedila
Andrej Smrekar

Vodja projekta
Bernarda Stenovec

Umetnine na razstavi
Narodna galerija, Ivo Prančič

Projekt sta podprla