Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas

Test

Franc Kavčič/Caucig

(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)

Idealna krajina z mladeničem, ki ubija kačo
pred 1810, olje, platno, 122 x 177,5 cm

NG S 3339, Narodna galerija, Ljubljana
Podolžna fantazijska krajina predstavlja grozeča motiva: temni oblaki napovedujejo neurje, na desnem bregu pa mladenič ubija nevarno kačo. Tesnobo vzbuja v temo potopljeni antični akvedukt v razvalinah, na desni pa temna masa dreves in brega. Sončna svetloba še predira skozi lok akvedukta in ožarja padajočo vodo, ubijalec kače in njegov prijatelj sta osvetljena in bosta zmagala, lepše vreme je v daljavi. Vzvišen, všečni strah spremlja čar svetlobe in bleščečih barv južne pokrajine. Kot pri Kantu in angleških filozofih, branih in spoštovanih v času klasicizma, nastopa tu mogočnost narave z estetiko lepote strahu in prijetne groze. To podpira tudi dvojni pomen temačnosti in dežja in sicer kot naravni pojav in preteče vzdušje. Taka dvojnost zaznamuje Poussinova dela.

Stanje: Podokvirr je bil preslaboten in neustrezen, zato je zamenjan z novim, povzročal je odstopanje barvne plasti. Temeljnik je tonirana kreda.
Restavrirano: 2006, Kemal Selmanović, Ljubljana
Provinienca: Pred 1810 naslikano za dunajsko palačo knezov Auerspergov; 1953 konzul Alfred Weiss kupil s palačo vred sliko v Idomenejevi dvorani. Po konzulovi smrti palača prodana leta 1987 in zvrstijo se razni lastniki. Narodna galerija v Ljubljani kupi sliko leta 2006 od zasebnika z Dunaja.
Razstave: Franc Kavčič/Caucig; Slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov; Narodna Galerija, 24. oktober 2007 - 10. februar 2008
Lit: Annalen 1810, str. 359 ( v Palači kneza Auersperga na Dunaju več prizorov iz Gessnerjevih Idil po Ateneju ); Boeckh 1825, str. 328 ( dvanajst slik, delno krajin delno zgodovinske vsebine ); Kukuljević 1858, str. 153 ( različne slike predstavljajoče " okolico " in zgodovinske prizore ); Palais Auersperg ok. 1957, str. 23 ( Rdeča marmorna dvorana ... supraporta s herojskimi krajinami iz 2. po. 18. stol ); Rozman 1978, str. 61

LastnikRojstvo - smrt
Joseph Abel (Aschach, 1764 – Dunaj, 1818)
Francesco Albotto (Benetke, 1721–1757)
Almanach (deloval na Kranjskem v 2. pol. 17. stol.)
Martino Altomonte (Neapelj, 1657 – Dunaj, 1745)
Antonius Angermeyer -
Giovanni Baglione (Rim, 1566–1644)
Marcantonio Bassetti (Verona, 1586–1630)
Fortunat Bergant (Mekinje, Kamnik, 1721 − Ljubljana, 1769)
Franc Berneker (Gradišče, Slovenj Gradec, 1874 − Ljubljana, 1932)
Giovanni Carlo Bevilacqua (Benetke, 1775–1849)
Gvidon Birolla (Trst, 1881 − Ljubljana, 1963)
Pieter Bolcman (Antwerpen?, ok. 1640 – ?)
Peter Breithut (Krems, 1869 − Mannheim, 1930)
Antonio Calza (Verona, 1653–1725)
Alexander Casteels (?, – Berlin, 1694)
Anton Cebej (Ajdovščina, 1722 – ?, po 1774)
Andrea Celesti (Benetke, 1637 – Toscolano, ok. 1712?)
Giovanni Crivelli (Milano, ok. 1690 – Parma, 1760?)
Gaetano Cusati (? – Neapelj, 1720)
Ladislao de Gauss (Budimpešta, 1901 – Trst, 1970)
Robert de Longe (Bruselj, 1646 – Piacenza, 1709)
Cornelis de Wael (Antwerpen, 1592 – Rim, 1667)
Embriachi -
Franz Ignaz Josef Flurer (Augsburg, 1688 – Gradec, 1742)
Luca Forte (Neapelj, 1600/1605 − pred 1670)
Lorenzo Gennari (Cento, 1595 – Rimini?, 1665/1672)
Josip Germ (Adlešiči, 1869 − Novo mesto, 1950)
Matteo Ghidoni (Padova ?, okoli 1626 – Padova, 1689)
Nicola Grassi (Formeaso di Zuglio, 1682 −Benetke, 1748)
Ivan Grohar (Sorica, 1867 − Ljubljana, 1911)
Johann Josef Karl Henrici (Swidnica, 1737 – Bozen, 1823)
Janez Andrej Herrlein (Kleinbarsdorf, 1738 – Ljubljana, 1817)
Rihard Jakopič (Ljubljana, 1869–1943)
Matija Jama (Ljubljana, 1872–1947)
Abraham Janssens (Antwerpen, 1573/75–1632)
Krištof Andrej Jelovšek (Ljubljana, 1729−1770)
Jacob Jordaens (Antwerpen, 1593–1678)
Jean Jouvenet (Rouen, 1644 – Pariz, 1717)
Anton Karinger (Ljubljana, 1829–1870)
Franc Kavčič/Caucig (Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)
Ivo Kerdić (Davor, 1881 − Zagreb, 1953)
Fran Klemenčič (Ljubljana, 1880−1961)
Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861–1926)
Matevž Langus (Kamna Gorica, 1792 – Ljubljana, 1855)
Godfried Maes (Antwerpen, 1649–1700)
Francesco Malacrea (Trst, 1813–1886)
Valentin Metzinger (Saint−Avold, 1699 − Ljubljana, 1759)
Celestin Mis (Hostokreja, Češka, 1863 − Ljubljana, 1918)
Mojster Janez (?) -
Mojster Trbojske Marije -
Pier Francesco Mola (Ticino, 1612 – Rim, 1666)
Monogramist MCL -
Pieter Mulier (Haarlem, 1637 – Milano, 1701)
Zoran Mušič (Bukovica pri Gorici, 1909 – Benetke, 2005)
Pietro Navarra -
Neznani avtor -
Giuseppe Nogari (Benetke, 1699–1763)
Antonio Paroli (Gorica, 1688–1768)
Marko Pernhart (Spodnje Medgorje, Žrelec, 1824 − Celovec, 1871)
Svetoslav Peruzzi (Lipe, 1881 − Split, 1936)
Jožef Petkovšek (Verd, 1861 − Studenec, Ljubljana, 1898)
Elda Piščanec (Trst, 1897 − Vine, Vojnik, 1967)
Mihael Pogačnik (deloval v 1. pol. 18. stol.)
Ivan Povirek (Križevska vas, Moravče, 1892 − Moravče, 1920)
Giuseppe Recco (Neapelj, 1634 – Alicante, 1695)
Alojzij Repič (Vrhpolje, 1866 – Ljubljana, 1941)
Johann Melchior Roos (Heidelberg, 1663 – Frankfurt, 1731)
Johann Michael Rottmayr (Laufen, 1654 – Dunaj, 1730)
Franz Schams (Dunaj, 1824–1883)
Martin Johann Schmidt (Grafenwörth, 1718 − Stein an der Donau, 1801)
Gerard Seghers (Antwerpen, 1591 – Antwerpen, 1651)
Georg Johann Seitz (Nürnberg?, 1810 − Dunaj, 1870)
Gino Severini (Cortona, 1883 – Pariz, 1966)
Matej Sternen (Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)
Sebastian Stoskopff (Strasbourg, 1597 – Taunus, 1657)
Mihael Stroj (Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)
Henrika Šantel (Gorica, 1874 – Ljubljana, 1940)
Janez Šubic (Poljane nad Škofjo Loko, 1850 – Kaiserlautern, 1889)
Jurij Šubic (Poljane nad Škofjo Loko, 1855 – Leipzig, 1890)
Tertulliano Tarroni (Bologna, 1711 – ?, po 1784)
Jožef Tominc (Gorica, 1790 – Gradišče nad Prvačino, 1866)
Jacob van Kerckhoven (Antwerpen, ok. 1637 – Benetke, po 1712)
Gillis van Valckenborch (Antwerpen, ok. 1570 – Frankfurt, 1622)
Ivan Vavpotič (Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)
Herman Verelst (Haag, 1641/1642 − London, 1702)
Helena Vurnik (Dunaj, 1882 − Radovljica, 1962)
Ferdinand Wagner ml. (Passau, 1847 – München, 1927)
Ivan Zajec (Ljubljana, 1869−1952)
Ivan Žabota (Podgradje, Ljutomer, 1877 − Bratislava, 1939)
Peter Žmitek (Kropa, 1874 − Ljubljana, 1935)