Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas

Test

Skrinjica s koščenimi reliefi
1. pol. 15. stol., les, intarzija, kost, 35 x 54 x 27,5 cm

ZD P 1997061, Grad Brdo pri Kranju, Brdo
Upodobitve se nanašajo na zgodbo iz starofrancoskega romana, povezanega z Lohengrinovim ciklom (Le chevalier au Cygne) in z zgodbo Gottfrieda von Bouillon: Hélias. Pripoved je bila zelo razširjena, tudi v Italiji, zlasti z ljudsko knjigo o Kraljici Stelli in Mattabruni.
Kraljica Beatrix, žena kralja Eurianta Ilefortskega, je v navzočnosti tašče Mattabrune in moža lahkomiselno omenila, ko je pred seboj ugledala revno ženo z dvojčkoma, da nobena žena ne more roditi dveh otrok, ne da bi imela opraviti z dvema moškima. Kraljičina lahkomiselnost je bila kaznovana, ker je rodila sedmerčke. Hudobna tašča je poslala h kralju sla s sporočilom, da je njegova žena rodila sedem psov. V italijanski pravljični različici, kot v našem primeru, je Mattaburna med kraljičinim spanjem zamenjala otroke s sedmimi psi. Novorojenci so bili izročeni služabniku, ki naj bi jih ubil, vendar jih je ta izpostavil na obrežje reke, kjer jih je po oznanilu našel puščavnik. Dojiti jih je dal košuti in jih sam vzgojil. Oblekel jih je v listnata oblačila, poučeval jih je in najstarejšega med njimi popeljal na kraljevi dvor. Tu je bil deček viteško vzgojen, ko pa je izvedel za Mattabrunino zaroto, je ubil njenega spremljevalca, glavo pa izročil kralju. V navzočnosti kralja in kraljice so hudobno Mattabruno zažgali, njenega zarotnika – služabnika, ki je otroke izpostavil – pa so oslepili.
Upodobitve na prednji strani skrinjice predstavljajo z leve v desno: Trije mladeniči; Kralj Euriant in kraljica Beatrix; Revna žena z dečkom in dvojčkoma; Kraljica Beatrix v porodni postelji; Služabnica prinaša sedem psov; Tri figure; Kralj z dvema figurama (sporočilo, da je žena rodila sedem psov), Ženska figura s sedmimi psi; Ženski figuri; Mattabruna ob navzočnosti neke žene predaja sedmerčke služabniku; Mattabruna ob kolu in mladeniški figuri (Na smrt obsojena Mattabruna, Služabnik pred oslepitvijo (?)).
Na desni stranski stranici: Puščavnik najde po nevidnem namigu sedmerčke v košu ob reki; Puščavnik nese sedmerčke domov; Puščavnik da košuti dojiti otroka; Puščavnik uči sedmerčke, oblečene v listnata oblačila.
Na hrbtni strani skrinjice: Sedmerčki v gozdu; Sedmerčki – eden z lokom – streljajo na srno; Moška figura; Služabnik postavlja koš s sedmerčki na breg reke; Mlajši mož z vencem (ali s praznim košem (?)); Race v vodi; Mož s tremi otroki; Puščavnik pelje najstarejšega otroka na kraljevi dvor; Mattabruna in zarotnik (?); Puščavnik predstavi najstarejšega otroka na dvoru; Kralj sprejema otroka.
Na levi stranski stranici: Mladi vitez (najstarejši sin (?)) v viteškem boju z zadetim nasprotnikom; Kralj s tremi figurami, otrokom in otrokom v listnati obleki: Puščavnik z otrokoma ob vodi z racami.
Intarzirani pokrov skrinjice krasi koščen friz golih genijev. Srednja dva držita na prednji strani grbovna ščita* srčaste oblike (Herzschild), značilna za italijansko 15. stoletje. Grba in napisa sta bila očitno pozneje rezbarsko obdelana, t. j. okoli 1694, ko se je 24. 5. 1694 poročila Anna Margherita Tizzone (Ticione) Biandrate, hči Carla Giuseppeja grofa Desana in Eleonore di San Martino, markeze Brozzanske in Parellske, z vojvodom Michaelom Esterházyjem (1671–1721). Vrh levega Esterházyjevega grba krasi vojvodska krona z veliko črko L, v sredini so znamenja te družine (grifon, vzpenjajoč se lev s krono in tri rože) in ob robu grbovnega ščita napis: ESTERHAZY. 1694. FR. MICH. PRINC. Desni grb je grb grofov Desana, ki so imeli posest v Vercelliju v severni Italiji: na vrhu je grofovska (?) krona, v grbovnem ščitu pa so znamenja družine: orel z razpetimi krili, šahovnica in vzpenjajoč se kozorog. Ob robu srčastega ščita je napis: BL. COM. DEC. AM. MARCA. Na hrbtni strani pokrova držita leteča gola genija grb družine Desana z napisom: COM. DEC.1452. ANT. NIARI. TIT.

Stanje: vidni sledovi manjših popravil.
Provenienca: neznana. Oprema rezidence maršala Tita v gradu Brdo pri Kranju; morda kupljeno okoli 8. 3. 1976, ko so na pobudo Matija Mačka sklicali komisijo zaradi ocenitve umetnine (zapisnik je bil 30. 3. 1992 še hranjen na Brdu); 1986 dano v upravljanje Narodni galeriji, Ljubljana.
(Umetnina je umaknjena iz stalne postavitve.)

LastnikRojstvo - smrt
Joseph Abel (Aschach, 1764 – Dunaj, 1818)
Francesco Albotto (Benetke, 1721–1757)
Almanach (deloval na Kranjskem v 2. pol. 17. stol.)
Martino Altomonte (Neapelj, 1657 – Dunaj, 1745)
Antonius Angermeyer -
Giovanni Baglione (Rim, 1566–1644)
Marcantonio Bassetti (Verona, 1586–1630)
Fortunat Bergant (Mekinje, Kamnik, 1721 − Ljubljana, 1769)
Franc Berneker (Gradišče, Slovenj Gradec, 1874 − Ljubljana, 1932)
Giovanni Carlo Bevilacqua (Benetke, 1775–1849)
Gvidon Birolla (Trst, 1881 − Ljubljana, 1963)
Pieter Bolcman (Antwerpen?, ok. 1640 – ?)
Peter Breithut (Krems, 1869 − Mannheim, 1930)
Antonio Calza (Verona, 1653–1725)
Alexander Casteels (?, – Berlin, 1694)
Anton Cebej (Ajdovščina, 1722 – ?, po 1774)
Andrea Celesti (Benetke, 1637 – Toscolano, ok. 1712?)
Giovanni Crivelli (Milano, ok. 1690 – Parma, 1760?)
Gaetano Cusati (? – Neapelj, 1720)
Ladislao de Gauss (Budimpešta, 1901 – Trst, 1970)
Robert de Longe (Bruselj, 1646 – Piacenza, 1709)
Cornelis de Wael (Antwerpen, 1592 – Rim, 1667)
Embriachi -
Franz Ignaz Josef Flurer (Augsburg, 1688 – Gradec, 1742)
Luca Forte (Neapelj, 1600/1605 − pred 1670)
Lorenzo Gennari (Cento, 1595 – Rimini?, 1665/1672)
Josip Germ (Adlešiči, 1869 − Novo mesto, 1950)
Matteo Ghidoni (Padova ?, okoli 1626 – Padova, 1689)
Nicola Grassi (Formeaso di Zuglio, 1682 −Benetke, 1748)
Ivan Grohar (Sorica, 1867 − Ljubljana, 1911)
Johann Josef Karl Henrici (Swidnica, 1737 – Bozen, 1823)
Janez Andrej Herrlein (Kleinbarsdorf, 1738 – Ljubljana, 1817)
Rihard Jakopič (Ljubljana, 1869–1943)
Matija Jama (Ljubljana, 1872–1947)
Abraham Janssens (Antwerpen, 1573/75–1632)
Krištof Andrej Jelovšek (Ljubljana, 1729−1770)
Jacob Jordaens (Antwerpen, 1593–1678)
Jean Jouvenet (Rouen, 1644 – Pariz, 1717)
Anton Karinger (Ljubljana, 1829–1870)
Franc Kavčič/Caucig (Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)
Ivo Kerdić (Davor, 1881 − Zagreb, 1953)
Fran Klemenčič (Ljubljana, 1880−1961)
Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861–1926)
Matevž Langus (Kamna Gorica, 1792 – Ljubljana, 1855)
Godfried Maes (Antwerpen, 1649–1700)
Francesco Malacrea (Trst, 1813–1886)
Valentin Metzinger (Saint−Avold, 1699 − Ljubljana, 1759)
Celestin Mis (Hostokreja, Češka, 1863 − Ljubljana, 1918)
Mojster Janez (?) -
Mojster Trbojske Marije -
Pier Francesco Mola (Ticino, 1612 – Rim, 1666)
Monogramist MCL -
Pieter Mulier (Haarlem, 1637 – Milano, 1701)
Zoran Mušič (Bukovica pri Gorici, 1909 – Benetke, 2005)
Pietro Navarra -
Neznani avtor -
Giuseppe Nogari (Benetke, 1699–1763)
Antonio Paroli (Gorica, 1688–1768)
Marko Pernhart (Srednje Medgorje pri Velikovcu, 1824 − Celovec, 1871)
Svetoslav Peruzzi (Lipe, 1881 − Split, 1936)
Jožef Petkovšek (Verd, 1861 − Studenec, Ljubljana, 1898)
Elda Piščanec (Trst, 1897 − Vine, Vojnik, 1967)
Mihael Pogačnik (deloval v 1. pol. 18. stol.)
Ivan Povirek (Križevska vas, Moravče, 1892 − Moravče, 1920)
Giuseppe Recco (Neapelj, 1634 – Alicante, 1695)
Alojzij Repič (Vrhpolje, 1866 – Ljubljana, 1941)
Johann Melchior Roos (Heidelberg, 1663 – Frankfurt, 1731)
Johann Michael Rottmayr (Laufen, 1654 – Dunaj, 1730)
Franz Schams (Dunaj, 1824–1883)
Martin Johann Schmidt (Grafenwörth, 1718 − Stein an der Donau, 1801)
Gerard Seghers (Antwerpen, 1591 – Antwerpen, 1651)
Georg Johann Seitz (Nürnberg?, 1810 − Dunaj, 1870)
Gino Severini (Cortona, 1883 – Pariz, 1966)
Matej Sternen (Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)
Sebastian Stoskopff (Strasbourg, 1597 – Taunus, 1657)
Mihael Stroj (Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)
Henrika Šantel (Gorica, 1874 – Ljubljana, 1940)
Janez Šubic (Poljane nad Škofjo Loko, 1850 – Kaiserlautern, 1889)
Jurij Šubic (Poljane nad Škofjo Loko, 1855 – Leipzig, 1890)
Tertulliano Tarroni (Bologna, 1711 – ?, po 1784)
Jožef Tominc (Gorica, 1790 – Gradišče nad Prvačino, 1866)
Jacob van Kerckhoven (Antwerpen, ok. 1637 – Benetke, po 1712)
Gillis van Valckenborch (Antwerpen, ok. 1570 – Frankfurt, 1622)
Ivan Vavpotič (Kamnik, 1877 – Ljubljana, 1943)
Herman Verelst (Haag, 1641/1642 − London, 1702)
Helena Vurnik (Dunaj, 1882 − Radovljica, 1962)
Ferdinand Wagner ml. (Passau, 1847 – München, 1927)
Ivan Zajec (Ljubljana, 1869−1952)
Ivan Žabota (Podgradje, Ljutomer, 1877 − Bratislava, 1939)
Peter Žmitek (Kropa, 1874 − Ljubljana, 1935)