Ob izboru Chagallovih stvaritev in z njim povezanih arhivskih dokumentov so na tej uradni spletni strani predstavljene tudi njegove različne tehnike in ateljeji, v katerih je ustvarjal.

Še nastajajoči katalog v dveh zvezkih
Med drugim je dostopen tudi še nastajajoči katalog, namen katerega je predstavitev vseh del, ki jih je umetnik ustvaril med letoma 1906 in 1985. Prvi zvezek, ki je že objavljen, predstavlja 97 skulptur, nastalih med letoma 1952 in 1983. Drugi zvezek, predviden za prihodnje leto 2024, bo posvečen Chagallovi keramiki.

Posebna pozornost je namenjena tudi pariškemu arhivu umetnika in njegove hčere Ide Chagall (1916–1994), ki hrani zbirko več tisoč dokumentov in velja za najpomembnejši arhiv, posvečen Chagallu. Zbirko sestavlja umetnikova korespondenca od leta 1910 do smrti, dopolnjujejo pa jo številni dokumenti in fotografije različnih del, piše portal Artdaily.

Spletna stran je nastala v sodelovanju med Združenjem prijateljev Marca Chagalla (Association des Amis de Marc Chagall) ter drugimi ustanovami, med katerimi so Reunion des Musees Nationaux, Institut national de l'audiovisuel in Musee national Marc Chagall v Nici. Združenje prijateljev Marca Chagalla, ustanovljeno leta 2019 z namenom zaščite in promocije umetnikovih del, je odgovorno tudi za upravljanje umetnikovih arhivov in arhivov njegove hčere, ki jih je dala na voljo zapuščina Marca Chagalla.

Samosvoja umetniška govorica
Marc Chagall se je pod imenom Moishe Shagal rodil leta 1887 v Liozni pri Vitebsku v takratnem Ruskem imperiju (današnja Belorusija) v judovsko družino. Študiral je v Sankt Peterburgu, med letoma 1910 in 1914 pa je živel v Parizu. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm in z njo vzbudil veliko pozornosti.

Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, leta 1923 pa se je dokončno naselil v Parizu. Tam so ga navdihovale umetniške smeri 20. stoletja – fauvizem, kubizem in ekspresionizem, po katerih je povzel posamezne elemente in jih vključil v svojo slikarsko govorico.

Julija 1941 se je pred nacisti umaknil v ZDA. Čeprav je bil daleč od vojnega dogajanja, se ga je vojna močno dotaknila. V New Yorku je naslikal vrsto slik, na katerih je upodobil razdejanje in strah. V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti v letu 1985. Po vrnitvi v Francijo se je posvetil tudi mozaiku, ustvaril je slikana okna za nekaj cerkva, med drugim za katedrali v Metzu in Reimsu.