Od leta 1987 pa do upokojitve je bil Ranko Novak profesor na Oddelku za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.Foto: Tam tam
Od leta 1987 pa do upokojitve je bil Ranko Novak profesor na Oddelku za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.Foto: Tam tam

Ranko Novak spada med tiste ustvarjalce, ki pomembno oblikujejo kulturno življenje ne samo prebivalcev Ljubljane, temveč tudi širši slovenski in mednarodni kulturni prostor, je zapisano v utemeljitvi nagrade. Z obsežnim življenjskim opusom je dokazal, da spada v sam ustvarjalni vrh slovenskega grafičnega oblikovanja.

Neštetokrat sooblikoval vizualno podobo Ljubljane
Njegovo delo je integralno vpeto v sodobno vizualno podobo Ljubljane, saj je bistveno zaznamoval modernistično in sodobno grafično oblikovanje, bil pa je tudi dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 1980 je bil soustanovitelj Studia Znak in leta 1988 združenja Art Directors Club Ljubljana.

Kot še piše v utemeljitvi, njegov oblikovalski slog odlikujeta elegantna jasnost ter izrazit občutek za skladnost in čistost vizualno-verbalnih oblik sporočanja, pri čemer ne gre prezreti njegovega izjemnega posluha za preučevanje tipografskega oblikovanja in njegove uporabe v besedilih knjig, katalogov, zloženk in drugih publikacij, na plakatih in koledarjih. Leta 1985 je za dosežke na področju grafičnega oblikovanja skupaj z Miljenkom Liculom prejel nagrado Prešernovega sklada.

 Novak je že v 80. letih poskrbel za številne emblematične grafične podobe revij, pozneje pa je oblikoval tudi dva največja slovenska časopisa, Delo in Dnevnik. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Novak je že v 80. letih poskrbel za številne emblematične grafične podobe revij, pozneje pa je oblikoval tudi dva največja slovenska časopisa, Delo in Dnevnik. Foto: Mestna galerija Ljubljana

Ajda Smrekar, članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je, kot piše v utemeljitvi, prepoznaven obraz gledališke in filmske krajine, ki jo odlikuje sodoben, svež in živahen igralski temperament, nekakšen dinamizem mlad(ostn)ih urbanih generacij, ki se neločljivo vpenja v osebnostno, ustvarjalno in kulturno širino igralke ter oplaja z zrelim, poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti.

V preteklih dveh letih je odlično upodobila Ono v uprizoritvi Nekoč se bova temu smejala, Hermiono v uprizoritvi Junakinje, Nastasjo Filipovno Baraškovo v uprizoritvi Idiot ter Noro v istoimenski drami.

Ajda Smrekar v predstavi Nora. Ob premieri je komentirala, da  bo Ibsenova drama večno aktualna, saj se je tudi za pravice, bodisi človekove ali pravice žensk, treba boriti vedno znova. Foto: Peter Giodani/MGL
Ajda Smrekar v predstavi Nora. Ob premieri je komentirala, da bo Ibsenova drama večno aktualna, saj se je tudi za pravice, bodisi človekove ali pravice žensk, treba boriti vedno znova. Foto: Peter Giodani/MGL

Urška Djukić je prva slovenska režiserka, ki je prejela evropsko filmsko nagrado 2022 za kratki animirani film Babičino seksualno življenje. Zanj je sicer prejela še več kot 40 mednarodnih nagrad, med drugim najvišjo francosko filmsko nagrado, cezarja.

Pri svojem delu se ne boji biti kritična in angažirana in tako iz njenih del veje kritični premislek o družbeni resničnosti in želja, da bi s svojim delom opominjala ter opozarjala. S svojim delovanjem in uspehi pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenskega animiranega filma po svetu, piše v utemeljitvi.

Urška Djukić (na levi) z Emilie Pigeard, sorežiserko filma Babičino seksualno življenje. Foto: EFA/Sigurjon Ragnar
Urška Djukić (na levi) z Emilie Pigeard, sorežiserko filma Babičino seksualno življenje. Foto: EFA/Sigurjon Ragnar

O pisatelju Dušanu Šarotarju v obrazložitvi piše, da je v zadnjih treh letih vidno zaznamoval slovensko kulturno krajino s svojimi številnimi literarnimi objavami. Roman Zvezdna karta, ki je izšel pri Založba Goga leta 2021, je ob izidu doživel izjemen odmev tako pri bralcih kot v širši strokovni javnosti. Vsebinsko in slogovno se navezuje na širši opus avtorjevih literarnih del, v katerih pisatelj raziskuje, opisuje in na svojevrsten način pripoveduje o doslej manj znani tragični usodi predvojne judovske skupnosti v njegovem rojstnem mestu Murski Soboti in širše v Prekmurju.

Zvezdna karta je intimna in poetična pesem, hkrati pa podrobno raziskana, dokumentirana in verodostojna pripoved o življenju običajne družine v neobičajnih časih.

Osrednji temi Šarotarjevih zadnjih romanov, novel in poezije sta usoda judovske skupnosti in holokavst v Murski Soboti ter širše v Prekmurju. Foto: BoBo
Osrednji temi Šarotarjevih zadnjih romanov, novel in poezije sta usoda judovske skupnosti in holokavst v Murski Soboti ter širše v Prekmurju. Foto: BoBo

Župančičeva nagrada je najvišje priznanje MOL-a za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Vsako leto je podeljena ena nagrada za življenjsko delo ter tri za stvaritve zadnjih dveh let.