Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Dogodki in obvestila
oktober 2018 - Cikel dogodkov

Predavanja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva

Prost vstop

Vabljeni na predavanja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva. Odvijala se bodo v Avditoriju Narodne galerije (vhod s Prešernove 22). Vstop prost!

dr. Tanja Martelanc
Kapucini in njihova arhitekturna dejavnost na Slovenskem
torek, 2. oktobra ob 18. uri
Kapucinska umetnost z izjemo slikarstva na Slovenskem do danes med umetnostnimi zgodovinarji ni vzbujala velikega zanimanja in je zato v tej stroki ostala skorajda neopažena, čeprav gre – tako v evropskem kakor tudi v slovenskem okviru – za enega pomembnih umetnostnih fenomenov dobe rekatolizacije ter za enega ključnih elementov samostanske umetnosti zgodnjega novega veka. Avtorica se bo v svoji predstavitvi osredotočila predvsem na kapucinsko arhitekturo na Slovenskem, in sicer na čas od postavitve prve redovne hiše na začetku 17. stoletja do razpustitve nekaterih redovnih postojank ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Kapucinska arhitektura je zanimiva že zaradi tega, ker gre za časovno in tipološko enotno skupino spomenikov, ki je slogovno lahko prepoznavna. Poleg tega kapucinsko cerkev od drugih cerkva ločimo tudi po zanjo tipični opremi in specifični redovni ikonografiji. Avtorica bo zato opozorila tudi na cerkveni in samostanski inventar, ki skupaj z arhitekturo sestavljajo celostno umetnino, seveda s poudarkom na skrajni preprostosti.

dr. Katra Meke
Beneško baročno slikarstvo na Kranjskem in Štajerskem. Naročniki in zbiralci
torek, 9. oktobra ob 18. uri

Na predavanju bo predstavljena doktorska disertacija, ki obravnava prisotnost beneškega slikarstva na Kranjskem in Štajerskem v 17. in 18. stoletju. Omenjena študija skuša zapolniti vrzel v poznavanju baročne umetnosti v dveh deželah, ki sta zavzemali velik del današnjega slovenskega ozemlja. V preteklosti je bilo pri raziskovanju beneške baročne dediščine na tem področju do sedaj namreč več poudarka na kiparstvu in arhitekturi. Skozi različne primere bo predstavljena metodologija oziroma možnosti preučevanja prisotnosti umetnostnih del, ki so v večini primerov le dokumentirana. Izpostavljeni bodo trije študijski primeri zbiralcev: Ignac Marija grof Attems, kranjski protomedik Janez Andrej pl. Coppini in trgovec Jakob Schell pl. Schellenburg. Nekatera dela, ki so nekoč sestavljala zbirke omenjenih zbiralcev, je mogoče dandanes občudovati tudi na stenah Narodne galerije. Del predavanja bo posvečen tudi posameznim naročilom beneških del, ki so svojčas krasila oltarje kranjskih cerkva, tista ohranjena pa še danes opozarjajo na bogato in ambiciozno zastavljeno umetnostno politiko takratnih prebivalcev.

dr. Mateja Neža Sitar
O tandemu restavrator & umetnostni zgodovinar in tehnični umetnostni zgodovini
torek, 16. oktobra ob 18. uri
V predavanju bomo predstavili doslej raziskovalno zanemarjena področja: restavratorske pristope v preteklosti in s tem odnos med ključnima protagonistoma spomeniškega varstva restavratorjem in umetnostnim zgodovinarjem ter spomeniškovarstveni pristop po modelu tehnične umetnostne zgodovine, ki jo prepoznavamo kot najoptimalnejšo raziskovalno metodo in najustreznejši konservatorsko-restavratorski pristop. Z raziskovanjem restavratorskih posegov v preteklosti, t. im. Restaurierungsgeschichte, se bomo sprehodili po zgodovini različnih restavratorskih pristopov in opazovali več kot 100 let staro strokovno vez med restavratorjem in umetnostnim zgodovinarjem, katere (ne)uspešnost se je odražala v teoretskem in praktičnem spomeniškem varstvu, posledice pa so v naši miselnosti opazne še danes. Tehnična umetnostna zgodovina, bolj poznana v tujini kot Technical Art History, je kot relativno nova veja umetnostne zgodovine izredno pomembna v spomeniškem varstvu. Gre za interdisciplinarno proučevanje z znanstvenimi in historičnimi metodami, za t. im. diagnostica artistica (po Marcu Cardinaliju), brez katere ni mogoče celovito in pristno poznavanje spomenika oz. umetniškega dela, ki ga raziskujemo v samo bistvo vsebine in snovi.

dr. Branko Vnuk
Srednjeveška arhitektura beraških redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske
torek, 23. oktobra ob 18. uri
Na območju nekdanje vojvodine Štajerske je bilo v obdobju srednjega veka ustanovljenih 22 samostanov beraških redov, ki so se večinoma naseljevali po mestih, manj pa po trgih in odročnih krajih. Številčno so najbolj zastopani frančiškani (minoriti konventuali in pozneje frančiškanski observanti, klarise) in dominikanci ter dominikanke, sledijo avguštinski minoriti, en samostan pa je pripadal karmeličanskemu redu. Teritorialno so pokrivali celotno območje vojvodine, njihovi ustanovitelji  pa so prihajali tako iz plemiških kakor tudi iz meščanskih vrst. Prevladujejo moške postojanke, manj je ženskih.