Med bivanjem v Münchnu se je Sternen v poletnih mesecih vračal domov. Poleti 1904 se je že družil z Jakopičem v okolici Škofje Loke in takrat se začenja t. i. škofjeloški Barbizon, obdobje slikarskih druženj naših impresionistov. To ni bila načrtovana umetniška kolonija, pač pa bolj splet življenjskih okoliščin. Sternen je tako v naslednjih poletjih do leta 1908 skupaj z Rihardom Jakopičem in Ivanom Groharjem slikal v okolici Škofje Loke, Gorenje vasi in Godešiča, Matija Jama jih je spremljal v korespondenci. V Loki, kamor je Sternen iz Godešiča vsak dan prihajal s kolesom, je bila njihovo zbirališče kavarna, kjer so imeli na razpolago aktualni umetniški reviji Jugend in Simplicissimus. Večkrat so pri slikanju izbirali podobne motive, npr. kozolce, vendar v različnih pogledih in z različnimi poudarki. Sternen se je denimo bolj kot drugi posvečal arhitekturi kozolcev.
Matej Sternen, Kozolci, ok. 1907 (zasebna last)