Narodna galerija

Izberite jezik / Choose language / Lingua:

Slovensko English Italiano
Bog Kršna, ki pleše na glavah kačjega demona Kalije
gvaš, akvarel, papir, 234 × 303 mm
ZD 2019/338

Pozna radžasthanska/džajpurska ljudska slikarska tradicija; Radžasthan ali Gudžarat, severozahodna Indija, 19. stoletje

Prizor upodablja eno najbolj znanih epizod iz življenja boga Kršne (skrt. Kṛṣṇa), ki je del filozofsko-religijskega besedila Bhagavatapurana (skrt. Bhāgavatapurāṇa, okoli 5. stol. pr. n. št.). Gre za pripoved o junaškem dejanju Kršne (skrt. Kāliyadamana, »Ukrotitev Kalije«), ki je ukrotil kačona Kalijo (skrt. Kāliya). Strupeno večglavo kačje bitje (skrt. nāga) je namreč zastrupilo vode reke Jamuna (skrt. Yamunā), zaradi česar so umirale živali, rastline in ljudje. Kršna se je spustil v reko in premagal mogočno kačo; zatem je zaplesal na njenih glavah, zaigral na piščal in jo s tem podredil svojemu božanskemu redu. Na miniaturi so ob tem osrednjem prizoru upodobljene tudi Kalijeve žene, prav tako kačja bitja (skrt. nāginī), ki se s sklenjenimi rokami obračajo h Kršni in prosijo za moževo življenje. Ganjen zavoljo njihove predanosti Kršna kačonu odpusti in ga ne pokonča, a mu ukaže, naj za vselej zapusti Jamuno. Motiv simbolizira zmago reda, pravičnosti, tj. dharme (skrt. dharma), nad neredom in zlom, tj. adharmo (skrt. adharma), prek posredovanja boga oziroma njegove milosti. Ikonografija je bila posebej priljubljena v višnuistični in kršnaistični religijski umetnosti severne Indije.

Delo pripada poznejši tradiciji indijske miniature, najverjetneje s konca 19. ali začetka 20. stoletja. Na osnovi slogovnih značilnosti se miniatura umešča v kontekst regionalnih slikarskih delavnic severozahodne Indije, zlasti na območju Radžasthana ali Gudžarata, kjer so bile pripovedi o Kršni med osrednjimi motivi religijskega slikarstva.

Kompozicija je ploskovita in simetrično organizirana, figure pa so oblikovane z jasno linearno risbo in dekorativnim poudarkom. Ornamentika lotosov, vode in kačjih teles ustvarja ritmičen vizualni učinek, pri čemer pa miniatura ne izkazuje prefinjene modelacije in subtilne individualizacije figur, značilne za klasične dvorne (radžputske), moghulske ali klasične paharske miniature 17. in 18. stoletja, temveč pripada poznejši, bolj popularni fazi indijskega slikarstva, namenjeni širšemu zbirateljskemu krogu. Slednje se med drugim kaže tudi v tipiziranih obrazih, intenzivnih kontrastnih barvah ter shematično upodobljenih vegetacijskih in vodnih motivih. Široka prazna margina okoli miniature kaže na format albumskih zbirk iz kolonialnega obdobja, ki segajo v čas poznih džajpurskih, tj. radžasthanskih produkcij med letoma 1880 in 1920, kjer so bili motivi kač, vodnih božanstev in višnuistične simbolike še posebej priljubljeni.

The God Kṛṣṇa Dancing upon the Heads of the Serpent Demon Kāliya
Opaque watercolour, watercolour on paper, 234 × 303 mm
ZD 2019/338

Late Rajasthani/Jaipur regional painting tradition; Rajasthan or Gujarat, northwestern India, 19th century

The scene depicts one of the most celebrated episodes from the life of the god Kṛṣṇa, drawn from the philosophical and religious text the Bhāgavatapurāṇa (c. 5th century BCE). The episode, known as Kāliyadamana (“The Subjugation of Kāliya”), recounts Kṛṣṇa’s heroic conquest of the serpent demon Kāliya. This venomous multi-headed serpent being (Skt. nāga) had poisoned the waters of the River Yamunā, causing the death of animals, plants, and human beings alike. Kṛṣṇa descended into the river, overcame the mighty serpent, and subsequently danced upon its heads while playing the flute, thereby bringing the creature under divine control and restoring cosmic order. In addition to this central scene, the miniature also portrays Kāliya’s wives, themselves serpent beings (Skt. nāginī), who approach Kṛṣṇa with folded hands and implore him to spare their husband’s life. Moved by their devotion, Kṛṣṇa forgives the serpent rather than destroying him, though he commands him to leave the Yamunā forever. The motif symbolises the triumph of order and righteousness (Skt. dharma) over chaos and evil (Skt.adharma), through divine intervention and grace. The iconography proved especially popular within Vaiṣṇava and Kṛṣṇaite religious art in northern India.

The work belongs to the later tradition of Indian miniature painting, most probably dating from the late 19th or early 20th century. On stylistic grounds, the miniature may be situated within the context of regional painting workshops of north-western India, particularly in Rajasthan or Gujarat, where narratives concerning Kṛṣṇa formed one of the principal themes of religious painting.

The composition is relatively flat and symmetrically arranged, while the figures are articulated through clear linear draftsmanship and a strongly decorative emphasis. The ornamentation of lotuses, water, and serpent bodies creates a rhythmic visual effect. At the same time, however, the miniature lacks the refined modelling and subtle individualisation of figures characteristic of the great courtly Rajput, Mughal, or classical Pahari miniatures of the 17th and 18th centuries. Instead, it belongs to a later and more popular phase of Indian painting, produced for a broader circle of collectors and patrons. This is evident in the standardised facial types, the intense contrasting colours, and the schematically rendered vegetal and aquatic motifs. The broad empty margin surrounding the image recalls album paintings of the colonial period, particularly late Jaipur and broader Rajasthani productions dating between approximately 1880 and 1920, in which motifs of serpents, aquatic deities, and Vaiṣṇava symbolism remained especially favoured.

Bog Kršna, ki pleše na glavah kačjega demona KalijeTecnique translation missing.
Narodna galerija back Narodna galerija Show art