Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Razstave
Projekt | Od novembra 2020 dalje

Galerijska čuječnost

Umirite misli ob opazovanju galerijskih umetnin

V času globalnega spoprijemanja z epidemijo v obliki različnih ukrepov, se vsak po svoje odzivamo na zunanje spremembe, hkrati pa skušamo mirno prebroditi trenutno negotovo etapo v lastnem življenju. Iščemo nove izzive, pridobivamo nova znanja, veščine ali pa opravimo inventuro, prevetrimo zunanje in notranje prostore in poiščemo skrite vire moči. Kakorkoli že delujemo, vsakič znova se izkaže, da se je dobro zavedati sedanjega trenutka. Tudi opazovanje umetnin je lahko dober način za upočasnitev življenjskega tempa, mentalno sprostitev, pa tudi za razvijanje usmerjene pozornosti. V Narodni galeriji bomo, po zgledu uglednih evropskih in ameriških galerij, ki že desetletja izvajajo programe čuječnosti, spodbujali obiskovalce, da ob umetniških delih urijo ostrino pozornosti in s tem obogatijo tudi svojo izkušnjo dojemanja umetnosti.

Kaj je čuječnost

Čuječnost je način, s katerim urimo sposobnost za usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek. Lahko jo razumemo kot namerno ustavljanje, brez presojanja. Čuječnost nam dopušča, da se povežemo s seboj in s svetom okrog sebe in tako v celoti izkusimo dogajanje. Čuječnost sestavlja usmerjanje naše pozornosti, bodisi na dih, fizične občutke v telesu ali enega od čutil.  S čuječnostjo krepimo našega notranjega opazovalca in se postopoma zavemo svojih miselnih procesov.

Čuječnost v galeriji

Čuječnost v galeriji lahko vadimo tako, da si namenimo čas za nevtralno ogledovanje umetniškega dela. Galerijska čuječnost je lahko izjemno koristno orodje za umiritev in umirjanje naših (pre)zasedenih misli.

V času zaprtja galerije

Na galerijski spletni strani in družbenih omrežjih bomo tedensko objavljali umetnine in namige za krepitev čuječnosti. Vabimo vas, da si vsak dan vzamete pet do deset minut za umiritev in usmerjeno opazovanje ene izbrane umetnine iz stalne zbirke.

Nekaj napotkov za izvajanje

Sprostite se. Udobno se namestite in si dovolite sprostitev medtem, ko opazujete sliko. Umirite in osredotočite svoj um na sliko. Dihajte z zavedanjem. Sproščeno dihajte, v običajnem ritmu in le opazujte dih med vdihom in izdihom. Razbremenite telo. Med opazovanjem slike bodite pozorni na občutenje telesa. Se kje zadržuje napetost? Preverite hrbet, ramena, vrat, čeljusti, oči. Zmehčajte, sprostite telo. Dopustite. Svojim mislim pustite, da prosto prihajajo in odhajajo. Ko vam um odtava, ga nežno ponovno usmerite na sliko. Sprejmite. Sprejmite okolico in z njo vse zvoke ali hrup, ki vas obdajajo. Dovolite jim, da so del vaše izkušnje opazovanja slike.

Med opazovanjem poskušajte misli usmeriti k sledečim vprašanjem: Kako se počutite ob ogledovanju slike? Kaj na sliki pritegne vašo pozornost? So to umetnikove poteze, barve, oblike, figure, predmeti? Je to kompozicija, svetloba, téma? Kakšna sta razpoloženje in vzdušje na sliki? Kaj mislite, zakaj je umetnik ustvaril sliko?

Umetnine

Osredotočite se na bistvo

Massimo Campigli, Žena, ki dviga tančico, 1941−1942, olje, platno, 63 x 41 cm
  • Massimo Campigli, Žena, ki dviga tančico (video)
    Massimo Campigli, Žena, ki dviga tančico (video)

Massimo Campigli (Berlin, 1895 – Saint-Tropez, 1971)
Žena, ki dviga tančico, 1941−1942
olje, platno, 63 x 41 cm

Iz bele podlage se izvija telo mladenke v pol-ležečem položaju, ki si z roko odstira tančico z obraza in nam namenja odkrit pogled. Podoba v nevtralni, kožnato-beli barvni paleti je očiščena vseh nadrobnosti, razen svetlikajoče se biserne ogrlice, ki krasi ženin vrat. Nežna tkanina, ki obdaja figuro, bežno spominja na opravo neveste in z belino poudarja brezčasno nedolžnost, preprostost in iskrenost.

Campigli je iskal navdih v motivih egipčanske, grške in etruščanske umetnosti, ki jih je povezal s kubističnimi shemami. Od tod izvirajo tektonske kompozicije, ploskovitost, antikizirajoči prototip postav ter barva in poteza, značilni za freske, tehniko, v kateri je sicer tudi izvêdel nekaj monumentalnih naročil. Tako tudi to delo načrtno spominja na fragmentarno antično arheološko najdbo, ki je po luščenju plasti in izgubljanju podrobnosti v sebi ohranila le – bistvo.

Poiščite v sebi mir in vedrino

Marko Pernhart, Bled, 1854, olje, platno, 52,5 x 79 cm
  • Marko Pernhart, Bled (video)
    Marko Pernhart, Bled (video)

Marko Pernhart (Srednje Medgorje pri Velikovcu, 1824 − Celovec, 1871)
Bled, 1854
olje, platno, 52,5 x 79 cm

Mir, tišina, odsêva modrina. Eden najbolj priljubljenih krajev na Slovenskem – Blejsko jezero z otočkom in gradom vrh strme pečine – je predstavljen v nadvse privlačni podobi: za mogočnimi vrhovi Vajneža, Stola, Vrtače in Begunjščice se po nebu podijo beli oblački, po mirnem jezeru tiho plujejo čolniči, na gladki vodni gladini se zrcalijo odsevi. Celoten prizor preveva spokojnost toplega, sončnega dne.

Z upodobitvijo ljubke, neproblematične, a hkrati topografsko dosledne in realistično podane pokrajine se je Pernhart približal okusu takratnega meščana; takšne turistične vedute so v času prebujanja domovinske zavesti in navduševanja nad lepoto in veličino narave pogosto krasile meščanske salone.

Koroški slikar slovenskega rodu je bil sicer navdušen planinec in popotnik. Na svojih potovanjih in gorniških podvigih je s skicirko v rokah našel navdih za vrsto krajinskih slik, ki so postale jedro njegovega izjemnega, več kot tisoč del obsegajočega opusa.

Naj vas vodi usmiljenje

Franc Kavčič/Caucig, Semiramido hranijo golobi, (pred 1810), olje, platno, 103 x 164 cm
  • Franc Kavčič/Caucig, Semiramido hranijo golobi (video)
    Franc Kavčič/Caucig, Semiramido hranijo golobi (video)

Franc Kavčič/Caucig (Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)
Semiramido hranijo golobi, (pred 1810)
olje, platno, 103 x 164 cm

Franc Kavčič je upodobil pripoved grškega pisca Diodorja iz Sicilije, ki govori o mitičnem izvoru babilonske kraljice Semiramide. Upanja polna zgodba hkrati prepleta človeka in naravo.

Na obali jezera blizu sirskega Askalona je bil sveti kraj boginje Derketo, ki je bila pol človek, pol riba. Zamerila se je boginji Afroditi in ta je v maščevanje povzročila, da se je Derketo zaljubila v lepega svečenika v svojem templju. Rodila je hčer, a se je je sramovala. Ljubimca je ubila, otroka izpostavila, sama pa se je vrgla v jezero in se spremenila v ribo. Na mestu, kjer je boginja pustila otroka, so gnezdili golobi in ti so skrbeli za zavrženo deklico. Greli so jo s perutmi, ji v kljunu prinašali mleko, kasneje pa zanjo pastirjem izmikali koščke sira. Pastirji so sledili pticam in tako našli prelepega otroka, ga vzeli s seboj in ga izročili upravitelju kraljevih čred, ki je bil brez potomcev. Ta je deklici dal ime Semiramis, kar v sirščini pomeni "golobi".

Slikar si je namesto strahopetnega in nečastnega dejanja za upodobitev raje izbral ljubeznivi del antične mitološke zgodbe in nam po zgledu klasicistične poučnosti približal nauk o veljavnosti zaupanja, požrtvovalnosti in usmiljenja.

Zaupajte v višje dobro

Mihael Stroj, Božja skrb, 1842, olje, platno, 30 x 41,3 cm
  • Mihael Stroj Božja skrb (video)
    Mihael Stroj Božja skrb (video)

Mihael Stroj (Ljubno, Radovljica, 1803 – Ljubljana, 1871)
Božja skrb, 1842
olje, platno, 30 x 41,3 cm

Slikar je nad pokrajino, prekrito z debelo snežno odejo, upodobil lahkotno lebdečega angela, ki iz košare trosi hrano živalim. V ospredju se zbirajo ptice in zajci, na obronku smrekovega gozda zadaj na desni opazimo jelena, ki se previdno približuje. V daljavi na levi se odpira pogled na zasnežene strehe vaških hiš. Prizor je naslikan zelo natančno, tako da lahko prepoznamo večino ptic, ki jih krmi angel. Proti tlom se spuščajo srake, zrnje pa že zobajo kobilar, vodomec in lišček na eni, in krokar, kalin, velike sinice, ter šoja na drugi strani. V skupini sta tudi dve jerebici ali morda prepelici, na robu košarice sedi majhna lastovka. S trohnečimi debli v ospredju si je slikar pomagal pri poglabljanju prostora, ob tem pa si je ustvaril majhno zaplato snega, na katero se je podpisal.

Motiv in izvedba sta značilna za nazarensko slikarstvo, ki si je prizadevalo oživiti preprostost, skromnost in duhovnost prave krščanske umetnosti. V tem duhu je izraženo pomirjujoče sporočilo slike, ki gledalcem potihoma polaga na srce skrb za sočloveka in za vsa druga bitja, ki z nami delijo ta svet.

Razširite si obzorja s pogledom, uprtim v daljavo

Matija Jama, Pogled na Barje, 1925, olje, platno, 44 x 54,5 cm
  • Matija Jama, Pogled na Barje (video)
    Matija Jama, Pogled na Barje (video)

Matija Jama (Ljubljana, 1872–1947)
Pogled na Barje, 1925
olje, platno, 44 x 54,5 cm

Na sliki se nam odpira pogled z Gradu preko streh mestnih hiš vzdolž dela Gruberjevega kanala in v nadaljevanju Ljubljanice, čez prostrano ravnico Ljubljanskega barja vse do pobočja Krima, ki se v daljavi pne visoko nad pokrajino. Prosojna jesenska svetloba prežema krajinski izrez majhnega formata, kar dokazuje, da je delo nastalo neposredno na terenu. Ker so impresionisti raziskovali sončno svetlobo, nestabilnost optičnih pojavov in spreminjanje atmosferskih razmer, značilnih za različne dele dneva in letne čase, je bilo slikanje v naravi, neposredno pred motivom, osnovni pogoj za nastanek impresionistične slike. Še več kot to – sam slikar je nekoč dejal, da " … ako hočemo naturalistično zimo prikazati, moramo tudi zmrzovati, da se čustvo mraza prenese na gledalca …"

Matija Jama je bil med našimi impresionisti največji popotnik, primerne motive je iskal tudi na kolesu. V svojem delu in po prepričanju je ostal vse do konca zvest impresionističnim načelom: " … Samo eno pravilo vedno velja: Doseči z najenostavnejšimi sredstvi nekaj tako velikega in elementarnega, kakor se nam to kaže v naravi …

Prepustite se žarenju Jakopičevih barv

Rihard Jakopič, Kopalke, 1905 olje, platno, 105,5 x 74,5 cm
  • Rihard Jakopič, Kopalke (video)
    Rihard Jakopič, Kopalke (video)

Rihard Jakopič (Ljubljana, 1869–1943)
Kopalke, 1905
olje, platno, 105,5 x 74,5 cm

Rihard Jakopič, ki ga prištevamo med pionirje slovenskega impresionizma, je v našo umetnost uvedel nekaj novih motivov, med njimi tudi motiv kopalk. Kopalke je najverjetneje slikal še pred letom 1900 in jih večkrat ponavljal. Figure je, kot pravi, zasnoval bolj na pamet, s pomočjo fotografij ali akademijskih študij iz münchenskega obdobja. Jakopiča ni zanimala samo svetloba, ki prodira skozi drevesne krošnje in osvetljuje telesa, pač pa tudi toplota, energija sonca, ki prežarja rastlinje in poživlja telesa. V celotni seriji Jakopičevih Kopalk lahko začutimo prvinsko moč narave in življenjsko dinamiko teles. Vse to na sliki izražajo potencirani barvni kontrasti (tople barve sonca, teles in hladne barve rastlinja, vode) in suverene poteze čopiča.

Z Metzingerjevim sv. Avguštinom se spustite iz uma v srce

Valentin Metzinger, Sv. Avguštin, (ok. 1741), olje, platno, 102 x 102 cm
  • Valentin Metzinger, Sv. Avguštin (video)
    Valentin Metzinger, Sv. Avguštin (video)

Valentin Metzinger (Saint-Avold, 1699 − Ljubljana, 1759)
Sv. Avguštin, (ok. 1741)
olje, platno, 102 x 102 cm 


»Kakor raste ljubezen v vas, tako raste tudi lepota, kajti ljubezen je lepota duše.«
»Kdor ima ljubezen v srcu, ima vselej nekaj, kar lahko podari.«

Na sliki je predstavljen sv. Avguštin (354−430), mistik, teolog, filozof, izjemen govornik in pisec. Bil je največji cerkveni oče, škof in učitelj, ki pa je vendar prisegal na vrhovno moč srca - ljubezni in njegove misli so še danes neizčrpna zakladnica modrosti.  

Sv. Avguštin je upodobljen v trenutku Božje prisotnosti, ko je njegovo pisanje pretrgalo močno notranje vznemirjenje, ki ga je slikar predstavil s svetnikovim plamenečim srcem v desnici. Svetnikova obnemela usta in navzgor obrnjene oči sta le še dva zunanja pokazatelja intenzivne notranje izkušnje. Njegovi najbolj znani deli sta De Civitate Dei (O Božji državi) in Confessiones (Izpovedi)

Slika izvira iz kapele gradu Črni potok, ki jo je k nam priseljeni baročni slikar Valentin Metzinger okrasil s štirimi okroglimi podobami cerkvenih očetov in še z dvema ovalnima podobama sv. Janeza Nepomuka in Sv. družine.

Objemite nov dan z Avroro Giovannija Andrea Carloneja

Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (ok. 1678), olje, platno, 129 x 97,5 cm
  • Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (video)
    Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (video)
Giovanni Andrea Carlone (Genova, 1639–1697) 
Avrora, Zarja, (ok. 1678)
olje, platno, 129 x 97,5 cm

Svetlolasa, rahlo razgaljena mladenka, predstavljena v poletu navzgor in naprej, najverjetneje predstavlja alegorijo Avrore ali Zarje. Njena podoba se izvija iz temine noči in zdi se, da sama izžareva svetlobo, ko leti nad zemljo in nanjo trosi cvetje iz svojega naročja. Avrorin obraz je mladostno svež in namenja nam prikupen pogled. Spremlja jo puto s plamenico – Fosforos ali jutranja zvezda, ki ji pomaga pregnati temo in priklicati svetlobo. Desno spodaj se na obzorju nad pokrajino v mraku že razliva zlata luč, ki naznanja vrnitev sonca. 

Na sliki nas prevzame mojstrska igra svetlobe in senc ter sozvočje barvnih poudarkov s poživljajočimi rdečimi cvetlicami. Carlone je deloval v številnih italijanskih središčih in sprejemal vplive različnih baročnih mojstrov. Na sliki je izpostavil milino in mir na obeh obrazih, hkrati pa razgibal dogajanje s prirezanima figurama, dinamično diagonalno kompozicijo in s poudarjenimi kretnjami.

V sladkem pričakovanju rojstva otroka

Matej Sternen, Tončka Gaber, 1909, olje, platno, 130 x 100 cm
  • Matej Sternen, Tončka Gaber (video)
    Matej Sternen, Tončka Gaber (video)
Matej Sternen (Verd, 1870 – Ljubljana, 1949)
Tončka Gaber, 1909
olje, platno, 130 x 100 cm 

Podoba elegantne gospe, sedeče v udobnem naslanjaču, se skorajda staplja z ozadjem meščanske notranjščine. Figura in prostor sta barvno usklajena v toplih odtenkih rumeno-zlato-rjave palete. Čeprav je na sliki izpostavljena snovnost predmetov in figure, opazimo, da realne podrobnosti hkrati izginjajo, kakor da na platnu ostaja le barvna esenca domačnostne atmosfere in notranje pričakovanje mlade ženske. 

Slikar Matej Sternen, ki je bil med vsemi štirimi našimi impresionisti najbolj predan figuraliki, je sicer veliko pozornosti namenjal risbi, vendar je barva po njegovih prepričanjih tista, ki daje sliki življenje. Upodobljenka je Tončka Gaber, žena slikarjevega tesnega in dolgoletnega prijatelja Anteja Gabra. Po družinskem izročilu je bila med nastajanjem slike Tončka noseča, in ker je portret nastajal dlje časa, je nazadnje v Tončkini obleki pozirala kar služkinja, saj Tončka ni več zmogla potrpežljivega večurnega sedenja pred slikarjem. Portret Tončke Gaber je bil slikarjevo poročno darilo zakoncema. Sliko je menda želel odkupiti celo Kunsthistorisches Museum na Dunaju, vendar se Ante Gaber od nje ni želel ločiti zaradi čustvene navezanosti, pa tudi v znak spoštovanja do Sternena in prijateljstva z njim.

Dovolite si čutiti

Anton Karinger, Gorsko jezero (Belopeško jezero, Klanško jezero), 1864
  • Anton Karinger, Gorsko jezero (Belopeško jezero, Klanško jezero) (video)
    Anton Karinger, Gorsko jezero (Belopeško jezero, Klanško jezero) (video)

Anton Karinger (Ljubljana, 1829–1870)
Gorsko jezero (Belopeško jezero, Klanško jezero), 1864

Nad visokogorskim jezerom veter podi sem in tja goste meglice, ki nam ponekod odkrivajo, drugje zastirajo pogled na okoliške vrhove. Gladina jezera ob obrežju je rahlo vzvalovana, v zatišnem okljuku na levi se na njej pozibava lesen čolnič. S skalovja v središču slike se spuščajo ptice in krožijo nad vodo. Napetost pred nevihto je še poudarjena z ostrimi nasprotji med osvetljenimi in osenčenimi deli pokrajine. Razpoloženje naelektrenega ozračja odmeva v razpoloženju in čustvovanju človeka; slikarjevo čudenje in prevzetost nad veličino prizora doživljamo tudi gledalci.

Neposredna predloga za oljno sliko je akvarelna upodobitev jezera v enakem izrezu, le da je izvedba vedrejša, z mavrico prek neba. Na obeh je upodobljeno eno od jezer pod Mangartom, v neposredni bližini tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo.

Anton Karinger se je slikanju povsem posvetil šele v zadnjem desetletju svojega življenja, po končani vojaški karieri. Prištevamo ga med romantične krajinarje, z občutkom za notranja doživljanja sodobnega človeka pa se je uveljavil tudi kot odličen portretist.

Z Bergantovim Sv. Jožefom se potopite v zlate trenutke starševstva

Fortunat Bergant, Sv. Jožef, 1763
  • Fortunat Bergant, Sv. Jožef (video)
    Fortunat Bergant, Sv. Jožef (video)

Fortunat Bergant (Mekinje pri Kamniku, 1721 – Ljubljana, 1769): Sv. Jožef, 1763
olje, platno, 78 x 63 cm

Pred temnim ozadjem izstopa osvetljeno telesce Jezuščka v živahnem položaju in z dobrovoljnim pogledom, uprtim v nas. Razgaljeno Dete na beli draperiji nas s kretnjo ročice opozarja na razcvetelo lilijo, Jožefov atribut, ki pomeni čistost. Pomenljiv je tudi njegov proti gledalcu usmerjen levi podplat. Tu blizu se stikata otrokova in starševa roka, ki dajeta osrednji čustveni poudarek sliki. Neposredno vez fizičnega zavetja nadgrajujeta ljubeznivost in milina, ki ju odraža obraz kuštravega krušnega očeta. Ne vidimo Jožefovih oči, iz celotnega njegovega izraza pa lahko začutimo popolno starševsko predanost in ljubezen. In to je tista čistost, zaradi katere je Jožef lahko skrbel za Božjega otroka.

Fortunat Bergant je bil med ključnimi predstavniki slovenske baročne umetnosti. V letošnjem letu obeležujemo tristoto obletnico njegovega rojstva, zato v galeriji pripravljamo pregledno razstavo njegovih del.

V zavetju Groharjevega Črednika izrazite hvaležnost življenju

Ivan Grohar, Črednik (Pastir), (1910)
  • Ivan Grohar, Črednik (Pastir) (video)
    Ivan Grohar, Črednik (Pastir) (video)

Ivan Grohar (1867–1911), Črednik (Pastir), (1910)
olje, platno, 73,5 x 85,5 cm
Moderna galerija, Ljubljana


Slika velja za poslednje Groharjevo delo in naj bi ostala nedokončana. S tem podoba pridobi dodatno simbolično vrednost, saj nas skupaj s tradicionalnim motivom Dobrega pastirja opominja na končnost človekovega zemeljskega bivanja ter sega v polje duhovnih razsežnosti.

Na sredini je zasidrana od zadaj osvetljena (iz nekega nevidnega vira zgoraj) postava skrbnega pastirja. Zza njim se zgrinja čreda ovac, ki se kot strnjena gmota hkrati vrašča v enost stvarstva med zemljo in nebom. V izvedbi je slikar izpostavil elementarno moč narave, kar občutimo v izbranih barvnih prehodih in dinamičnih lopatičnih potegih, ki namigujejo na vseprisotnost in večnost bistvenega. Groharjeva slika nas zlahka povleče v svojevrstno meditacijo, kjer otipljiva, pa vendar spremenljiva zunanja materialnost prehaja v notranjo osrediščeno vizijo.

Ivana Groharja prištevamo med četverico slovenskih impresionistov. Njegova dela zaznamujejo simbolistična vsebina, katere izstopajoč primer je Črednik, prefinjena barvitost in izdelana lopatična tehnika.

Oprite se na moč, ki vam je dana

Maški mojster, Sv. Krištof, iz cerkve sv. Miklavža, Mače, Preddvor, 1467, kopija 1961 (Izidor Molè)
  • Maški mojster, Sv. Krištof (video)
    Maški mojster, Sv. Krištof (video)

Maški mojster: Sv. Krištof, iz cerkve sv. Miklavža, Mače, Preddvor, 1467, kopija 1961 (Izidor Molè)
tempera, platno, 258 x 158 cm

Slikovito razgibana in živopisna podoba kaže priljubljenega svetnika sv. Krištofa. Legenda pravi, da je bilo njegovo prvotno ime Reprob, da je zrasel v velikana in iskal najmočnejšega vladarja sveta, da bi mu služil. Po zapovedi puščavnika, naj na svojem močnem telesu prenaša ljudi prek bližnje reke, je nekoč prek vode pomagal majhnemu otroku. Ko sta bila sredi reke, je breme postajalo vse težje, na drugi strani reke pa se mu je otrok dal prepoznati kot Kristus in ga krstil za Krištofa (Christoforos), kar v grščini pomeni Kristonosec. Sv. Krištof je postal priprošnjik zoper naglo smrt. Med ljudmi se je namreč utrdilo zaupanje, da zadostuje, če navsezgodaj pogledaš svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nenadne smrti. Zato so v srednjem veku marsikje naročali njegovo podobo v nadnaravni velikosti na zunanjščini cerkve. Velikan je predstavljen z obrazom frontalno, v trenutku, ko postaja otrokova teža nevzdržna, zato se opre ob popotno palico, ki je v resnici izruvano drevo.

Kopija srednjeveške freske iz podružnične cerkve sv. Miklavža v Mačah nad Preddvorom nam približa enega najpogostejših motivov gotskega slikarstva pri nas.

Hrabro na pot v neznano

Zoran Mušič, Konjički (Cavallini), (1949)
  • Zoran Mušič, Konjički (Cavallini) (video)
    Zoran Mušič, Konjički (Cavallini) (video)

Zoran Mušič (Bukovica pri Gorici, 1909 – Benetke, 2005)
Konjički (Cavallini), (1949)
barvna litografija, papir, P. 362 x 503 mm, L. 560 x 754 mm

Stilizirani konjiči v manjši skupini lahkotno in na videz brezskrbno, v živahnem in enotnem ritmu kopitljajo po poti v nedoločljivi pokrajini. V daljavi za njimi se boči zgolj poenostavljena oblika griča, ki v rumeni barvi žari kakor zahajajoče sonce. Obris polkrožnega loka se ponovi v senčnikih, ki lebdijo nad silhuetami jezdecev. 

Konjički, ki so kasneje v mnogoštevilnih različicah postali eden Mušičevih najbolj prepoznavnih motivov, so slikarja spominjali na otroštvo in mladost, v čas katerih se je v mislih pogosto vračal v prvih desetletjih po koncu druge svetovne vojne. Spomini na skupine branjevk, ki so potovale po pusti, s suhozidi prepredeni in od sonca ožgani kraški pokrajini, so po neopisljivo strahotni izkušnji koncentracijskega taborišča nudili varno zatočišče in prve korake k ponovnemu učlovečenju na poti v neznano, a boljšo prihodnost.

Poiščite lepoto v sebi ob vrtnicah Marije Auersperg Attems

Marija Auersperg Attems, Vrtnice
  • Marija Auersperg Attems, Vrtnice (video)
    Marija Auersperg Attems, Vrtnice (video)

Marija Auersperg Attems (Gradec, 1816−1880)
Vrtnice
olje, les, 39,5 x 31,5 cm

Na mizi pred nami se bohoti bogat šopek starih sort vrtnic različnih barv in odtenkov, ki so krasile tedanje vrtove. Ena od vrtnic leži pred vazo, na njej pa opazimo hroščka kovinsko zelene barve – zlato minico, ki se med drugim prehranjuje tudi z obžiranjem cvetov vrtnic. Mali vsiljivec, ki bo nehote skazil in oskrunil nedotakljivo lepoto cvetlic, nas s svojo navzočnostjo tiho in neprisiljeno opominja, da je zunanja lepota – kakor tudi življenje sâmo – hipna in minljiva; večnost lahko iščemo le v lepoti duše.

Cvetlična tihožitja Marije Auersperg Attems kažejo natančno posnemanje rastlinskih vrst, živahen kolorit in dobro risarsko znanje. Kakor tudi dela drugih slikark so bila priljubljen okras takratnega meščanskega in plemiškega doma.

Koordinacija: Živa Rogelj
Besedila: Nataša Braunsberger, Kristina Preininger
Posnetki: Luka Hribar, Sabina Rotter
Od novembra 2020 dalje
Narodna galerija
Puharjeva 9
1000 Ljubljana