Žal je od upodobitve Kristusovega rojstva, v obliki Marijinega čaščenja deteta, ostala le leva polovica s stajo z obema živalma, Jožefom in Marijo. Jožef sedi na klopi v levem spodnjem kotu in kuha močnik, glavo ima obrnjeno proti Mariji, medtem ko mu močnik v ponvici prekipeva. Marija kleči in moli. Inscenacija prizora je konservativna, brez potrebnih prostorskih odnosov. Tudi sam po sebi sicer žanrsko mikavni motiv Jožefa pri kuhanju močnika je star in mu je mogoče slediti nazaj v 14. stoletje. Bolfgangov pomen se v tej sliki kaže predvsem v plastično kompaktni Marijini figuri z dvojnim, logično padajočim in gubajočim se oblačilom, ki ustreza stilni stopnji nemškega slikarstva v času Konrada Witza. Freske v Crngrobu v splošnem kažejo zgodnji Bolfgangov slikarski slog pred soočenjem z grafičnimi listi Mojstra E. S., naslonjen na zgodnji realistični plastični slog, kakor ga je zlasti pod vplivom Konrada Witza z bakrorezi razširjal t. i. Mojster igralnih kart.
Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995
Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob; kopija 1962 (Franc Mesarič)
Sedanja romarska cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki je sad večkratnih preslikav v srednjem veku.