Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Legenda sv. Urha
1502, tempera, platno, 174,5 x 126,5 cm

NG S 1537, Narodna galerija, Ljubljana
Mala p. c., ki se nahaja na samem nad Škofjo Loko, ima zelo visok, tristrano zaključen prezbiterij in je bila zgrajena okoli leta 1500. Ohranila se je poslikava prezbiterija. Na križnorebrastem oboku so upodobljeni Kristus, angeli, arma Christi itd., torej vsi osnovni elementi t. i. kranjskega prezbiterija; na Križni gori imamo opraviti z enim najpopolnejših, a kronološko že zelo poznih primerov tega pri nas zelo popularnega ikonografskega motiva. Na severni steni kora sta dva prizora, in sicer redko upodobljene legende sv. Korbinijana (Medved napade svetnikovo mulo in Medved nosi svetnikovo prtljago), na južni steni pa prizora iz Urhove legende (Odposlanec pri sv. Urhu in Kurje bedro se čudežno spremeni v ribo). Freske so datirane z napisom na jugovzhodni stranici. 
Freske v prezbiteriju cerkve na Križni gori so skladna celota, ubrana na ustvarjanje celostnega učinka povezave slikarstva in arhitekture. Pričajo o zgodovinski povezanosti Škofje Loke s Freisingom, obenem pa nam njihova kvaliteta približa občutje ob izteku srednjega veka s svojo izrazito ekspresivnostjo in nagnjenostjo k skrajni stilizaciji forme in gibov. Upodobitev legende freisinškega svetnika Korbinijana vodi k zelo verjetni domnevi, da so bili pri naročilu poslikave udeleženi freisinški lastniki loškega gospostva, morda na tem področju zelo dejavni freisinški škof Filip. Poleg tega nam sama analiza fresk govori, kot je ugotovil že J. Veider, da je bil njihov avtor izšolan na Bavarskem, verjetno v delavnici münchenskega slikarja Jana Polacka. Za očitno bližino s Polackom govore številni elementi, tako izrazita razgibanost in nebrzdano gestikuliranje oseb, obrazni tipi ter nekoliko robate figure. Nadaljnja skupna točka je organizacija slikovnega prostora z značilnim skalovjem in vijugasto cesto ter prepričljivo upodabljanje notranjščin. Vendar pa je v poenostavitvi forme, določeni izpraznjenosti prostora ter v umestitvi oseb v ozek sprednji pas slikar križnogorskih fresk mnogo bližji slikarjem Polackovega delavniškega kroga kot mojstru samemu, predvsem, kot je prvi zapisal S. Benker, avtorju oltarnih slik v Ilmmünstru, ki je zagotovo ustvarjal v Polackovi delavnici.  

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev sv. Križa, Križna gora; kopija 1960 (Vladimir Makuc)

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.