Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Mrtvaški ples
1490, tempera, platno, 92 x 648 cm

NG S 1513, Narodna galerija, Ljubljana
Cerkev stoji na južnem koncu vasi, obdana s taborskim obzidjem (16. stol.), nad katerim se dviga le zvonik. Zunanjščina ima karakter preproste istrsko-kraške arhitekture iz pravilno obdelanih klesancev, krite z dvokapno streho; na vzhodni strani izstopa petstrano zaključeni prezbiterij, na vzhodno fasado pa je levo od vratne odprtine prislonjen sočasno postavljen zvonik. Edini poznejši dodatek je zakristija (1896). Cerkev ima tri banjasto obokane ladje, ločene s po tremi arkadami, ki počivajo na parih zidanih stebrov. Prezbiterij se znotraj zaključuje s polkrožno apsido, stranski pa s polkrožnima nišama v zidu. Psevdobazilikalno cerkveno telo v Hrastovljah kaže mnoge romanske značilnosti; pojavila pa se je tudi teza, da naj bi bila arhitektura konec 15. stoletja vsaj prezidana, in sicer po vplivom beneške renesanse, s čemer bi soglašala tudi njena posvetitev leta 1480.
Cerkev je znotraj v celoti poslikana. V glavni apsidi vidimo Prestol milosti in stoječe apostole; v severni apsidalni niši je predstavljena zanimiva ikonografska rešitev sv. treh kraljev, ki z darili v roki sedijo na klopi, ob straneh pa stojita sv. Kozma in Damjan; v južni apsidalni niši je poslikava (sv. Rok, sv. Boštjan, sv. Fabijan) precej uničena zaradi vratne odprtine v zakristijo. Celotna stena severne stranske ladje je namenjena kompoziciji Pohoda in poklona kraljev, pod katero je vrsta mikavnih žanrskih prizorov. Na zahodni in južni steni se vrstijo prizori iz Kristusovega pasijona od Vhoda v Jeruzalem in Zadnje večerje v severozahodnem kotu ladje do Vnebohoda na vzhodnem koncu južne stene. Pod pasijonskimi prizori na južni steni so levo od okenske odprtine upodobljene tri svetnice (sv. Apolonija, sv. Lucija, sv. Agata?), desno od nje pa se po vsej dolžini odvija pozornost vzbujajoča kompozicija Mrtvaškega plesa. Enajst parov, sestavljenih iz okostnjakov in predstavnikov človeštva − različni starosti in stanov − se približuje odprtemu grobu, ob katerem na kamnitem prostoru sedi dvanajsti okostnjak, ki pridržuje pokrov zidane grobnice; ob njej ležita na tleh kramp in lopata. 
Janez iz Kastva je s svojimi sodelavci poslikal dobesedno celotno notranjščino hrastoveljske cerkve, saj je okrasil tudi podločja arkad z naslikano palico, ovito s trakom, rdeče pa je toniral tudi stebre. 
Avtorstvo fresk sporoča dolg napis na severni steni pod kompozicijo Pohoda in poklona kraljev, zapisan najprej v glagolici (v stari hrvaščini), nato pa še v gotski minuskuli (latinščini), ki ga je transkribiral B. Fučić. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev Sv. trojice, Hrastovlje; kopija 1959 (Vladimir Makuc)
Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.