Figura se, popolna osvobojena teže telesa in otroka, v loku vzpenja v višino. Statua, ki so jo poškodovali plameni ognja, je obdelana z vseh strani, na njej so opazni ostanki stare poslikave: plašč je na zunaj cinobrovo rdeč, Marijina obleka svinčevo bela, otrokova obleka bakreno zelena, pletenica na plašču in lasje so zlati na rdečem bolusu. Otrok, ki je napačno pritrjen na odrezano desno Marijino roko, deluje neorgansko in starinsko. Oblačilo skulpture se tej deloma tesno prilega, mehko teče tik ob njenem telesu in je brezmočno modelirano. Različni tipi gub, kot so vertikalne in horizontalne cevaste izbokline in vijugaste robne linije, na nekaterih delih variirajo, razporejene pa so sorazmerno nesistematično. Dolga nabrana tančica je v loku speljana pod oprsjem in ogrinja levo ramo.
Marija iz Radelj zastopa manieristični slogovni izraz 2. tretjine 14. stoletja, ki ga obvladuje abstraktni linearizem.
Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995