Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Florijan (iz Kotelj)
(ok. 1520), lipov les, 99 x 32 x 27 cm

NG P 54, Narodna galerija, Ljubljana
Kako je bil širši geografski prostor že od nekdaj med seboj povezan oziroma prepreden z informacijami, se razkriva tudi na področju umetnosti: zaznati je široko paleto oddaljenih vplivov in kulturnih odmevov. Tako te skulpture, ki drugače izhaja iz koroških Kotelj, zaradi slogovne izvirnosti, nenavadne za to okolje, ni mogoče uvrstiti med dela koroške ali štajerske umetnostne provenience, ampak se je treba ozreti v prostor onstran Alp. Renesančni slogovni elementi, kakor so pravilna kontrapostna stoja monumentalne figure, njen voluminozno poudarjeni oklep, pa tudi zadržana resnobnost obraza, ki ga obdaja modna pričeska s svedrastimi prameni las, opozarjajo na likovna izhodišča oziroma vplive južnonemškega umetnostnega prostora. Glede na držo je Sv. Florijan najbrž stal na desni strani oltarnega nastavka kot pendant Sv. Juriju na levi; svetnika sta bila po poznogotski tradiciji simbolna varuha oltarjev. 

Literatura: Sto umetnin Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2017

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.