Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Nedelja
(1455−1460), tempera, platno, 260 x 215 cm

NG S 1438, Narodna galerija, Ljubljana
Kmalu zatem, ko je bila romarska cerkev v Crngrobu pri Škofji Loki razširjena v triladijsko in dobila nov portal v osi novo nastale zahodne fasade, je na fasadi, tik ob portalu, nastala freska s posebno moralno-podučno vsebino za duhovne potrebe romarjev. Sveta Nedelja je kumulativno ime za vrsto razširjenih upodobitev Kristusa trpina (Imago pietatis) z znamenji opravil ali prikazom opravil samih, ki so se jih morali ljudje vzdrževati ob nedeljah in praznikih, če so se hoteli izogniti peklenski pogubi. V središču naše slike stoji Kristus trpin, obdan s pasijonskimi simboli (arma Christi), naokoli pa se v devetih vodoravnih pasovih vrste miniaturne upodobitve iz vsakdanjega življenja − razna kmečka dela, ročna oz. obrtniška opravila, trgovanje, prizori iz družabnega življenja (lov, ples, gostinski prizori, kopališča ipd.). V spodnjem levem koti pa se odpira peklensko žrelo za vse tiste, ki ne upoštevajo zapovedi. Upodobitve te vrste se pojavljajo predvsem v alpskem in predalpskem področju (Švica, Južna Tirolska, Furlanija, Koroška, Kranjska), t. j. v tistih geografskih pasovih, ki jih povezuje posebna lokalno prepredena tradicija srednjeveškega stenskega slikarstva. Pri tem ima crngrobska upodobitev po kompoziciji in zaradi števila in realistične prepričljivosti spremljajočih prizorov posebno mesto kot tudi seveda posebno dokumentarno vrednost. Slogovna naravnanost teh prizorov spominja na način miniaturnega slikarstva, nadrobnosti v figuraliki, ki jih je mogoče primerjati npr. z upodobitvijo Pokola nedolžnih otročičev na Muljavi (1456) ali že z nekaterimi partijami v prezbiteriju v Deutshgriffnu na Koroškem, kažejo veliko bližino samega Janeza Ljubljanskega; tako je potrebno tu tudi v primeru, če gre za delavniško delo, pričakovati določen osebni slikarjev delež. Medtem se sama Kristusova figura kljub značilnim lopatastim stopalom odmika od tipičnih beljaških ali Janezovih figur te vrste; določena eleganca v obris, posebej pa v drži rok, dovoljuje domnevo, da je nastala po kakšni nemški grafični predlogi v slogu Mojstra E. S. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob; kopija 1949 (Rafael Nemec)

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.