Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

Alexander Casteels - 1600–1700

(?, – Berlin, 1694)

Alexander Casteels izvira iz flamske slikarske družine. Delal je v Berlinu, kjer je umrl 1694. Upodabljal je bitke in krajine z lovci. Podpisoval se je AL CASTEELS ali pa z monogramom Al. C. Njegova dela so včasih pripisana antwerpenskemu slikarju Pauwelsu Casteelsu. Bitke je upodabljal s pravo flamsko natančnostjo, vendar ni mogel zatajiti navezanosti na rimske slikarje bitk iz začetka 17. stoletja, še prav posebej na Antonia Tempesta, čigar delo je mogel poznati z grafičnih listov.

Lit.: F.-C. Legrand, Les peintres flamands de genre aux XVII siecle, Paris - Bruxelles 1963, str. 221-222.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.