Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

Frans Francken II. - 1600–1700

(Antwerpen, 1581–1642)

Rojen 1581 v Antwerpnu, umrl 1642 prav tam. Frans Francken (ali Franck) je bil član slikarske družine, ki je skoraj dve stoletji delovala v Antwerpnu. Njegov oče Frans I. ga je naučil tehničnih spretnosti slikarskega poklica, ki ga je nato opravljal skupaj ali vsaj v povezavi s svojimi tremi brati, ki so vsi bili slikarji. Frans II. je najbolj znani predstavnik te slikarske dinastije in primerke njegove neizmerne produkcije, pri kateri so mu pogosto pomagali pomočniki in drugi antwerpenski slikarji, najdemo v mnogih evropskih muzejih. Po njegovih slikah so bile narejene jedkanice in številne poznamo v več replikah. Kompozicije izhajajo iz očetovih in kažejo vpliv poznega severnega in "internacionalnega" manierizma; pozneje prevzemajo tudi različne motive sočasnih flamskih umetnikov.

Lit.: Ursula Alice Harting: Studien zur Kabinettbildermalerei des Frans Francken II, 1518-1642, Hildesheim-Zürich-New York 1983; De Maere & Wabbes: Ilustrated Dictionary, zv. I in II, 1994.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.