Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

Hans Georg Geiger von Geigerfeld - 1600–1700

(Mojster HGG), (?, ok. 1610 – Zagreb, 1681)

Mojster, ki se je podpisoval z začetnicami HGG, ni bil le slikar, temveč tudi pozlatar, plemič in sodnik v Novem mestu. Deloval je na Dolenjskem in v okolici Zagreba in se pri svojem ustvarjanju opiral na podobe z grafičnih listov, tako kakor večina njegovih sodobnikov. Monumentalnost, hladne barve, zapolnjenost celotnega platna z nadrobnostmi, nizko očišče in umirjena obrazna tipika ga slogovno uvrščajo v čas med manierizmom in barokom. S svojimi maloštevilnimi ohranjenimi umetninami pomeni Mojster HGG vrhunec domačega slikarstva sredine 17. stoletja.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.