Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Jacob Jordaens, krog

(Antwerpen, 1593–1678)

Parisova sodba
olje, platno, 113 x 139 cm

NG S 2043, Narodna galerija, Ljubljana
Upodobljeni prizor je povzet iz grške mitologije. Pastir Paris, ki mu stoji ob strani Hermes, izroča Afroditi jabolko kot nagrado za največjo lepoto. Afrodito spremlja mali Eros. Drugi dve boginji v lepotni tekmi sta Hera s pavom in Atena z bojno opravo ob nogah. Slog slike je značilen za zrelo dobo Jordaensove ustvarjalnosti, vendar je brez nadrobnejših tehničnih preiskav, pregleda literature in primerjav ni mogoče pripisati Jordaensu samemu. Vemo, da je Jordaens večkrat naslikal Parisovo sodbo; edina danes znana različica je v Samuel H. Kress Collection v Lowe Gallery Univerze v Miamiju (Florida, ZDA), ki jo je moč datirati med leti 1620 in 1625. V starih katalogih dražb je najti številne omembe Jordaensovih slik s tem motivom, ni pa mogoče ugotoviti, ali je to ali ono od njih mogoče povezati s sliko v Samuel H. Kress Collection ali pa s kompozicijo naše slike; prim. kataloge dražb Siebrechta (Antwerpen 1754), španskega konzula (London 1772), Nieuwhoffa (Amsterdam 1777) in De La Salla (Dunaj 1827). Zaradi različnih dimenzij naše slike ni mogoče identificirati s sliko v zbirki Christiane Susanne De Vries (Amsterdam 1840) in prav tako ne s tisto, ki je bila naprodaj na dražbi Ourshagen (Mechelen 1892).

Stanje: platno je bilo neznano kdaj po vrnitvi z razstave 1983 (Brdo) udrto; barva na trebuhu srednje ženske figure je odpadla; 1997 poškodbe popravljene, Kemal Selmanović
Provenienca: neznana. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, grad Brdo; 1986 dano v upravljanje Narodni galeriji.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 35; 1983. Ljubljana, št. 90.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 24, kat. št. 35, sl. 19 (Giovan Gioseffo dal (!) Sole (?)); Alb. Rizzi, 1972, str. 134, št. 35 (neznan flamski slikar 17. stol.): Zeri [& Rozman], 1983, str. 74-75, kat. št. 90, sl. 89.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.