Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

Peter van Kessel - 1600–1700

(Antwerpen, ? – Ratzeburg, 1668)

Flamec iz Antwerpna. Okrog 1658 naj bi bil delal v Würzburgu in Bambergu. Leta 1668 je prišel kot slikar cvetličnih tihožitij iz Danzinga (Gdansk) v Lübeck, nato pa naj bi bil na vabilo danskega kralja odpotoval na danski dvor v Kobenhavn. Zaradi spora z mestnimi možmi je moral zapustiti Lübeck, odpotoval je v Ratzeburg, kjer je na začetku oktobra 1668 umrl. Pokrajinski muzej v Mariboru hrani štiri podpisana dela: Vanitas, dat. 1662, Sadeži, dat.1662, Lovsko tihožitje, brez dat. in Paradna konjska oprema, dat.: Rats, 1662. Tihožitje z globusom, mrtvaško glavo, violino in lovsko opremo, dat. 1665 je v zbirki De danske Kongers kronologiske Samling v Gradu Rosenborg, Kobenhavn. Tihožitje z monštranco in cvetjem, signirano in datirano: P. V. KESSEL FI A BAMBERCH 1658 izvira z gradu Seehof pri Bambergu in je last Bayerische Staatsgämeldesammlungen, München. Tihožitje Košara z grozdjem - slika je fragment, letnica ni čitljiva, pač pa podpis - je v zbirki starinarja Petra Lippa v Berlinu. Vanitas, signirana in datirana 1664, 76 x 87cm, je bila 1989 naprodaj v New Yorku (Sotheby's, 7. april 1989. št. 39).

Lit.: Th. Hach, Peter van Kessel, Repertorium für Kunstwissenschaft, VIII, Berlin & Stuttgart 1885, str. 330-335; Weilbach, Kunstnerleksikon, zv. II, 1949, str. 11; Sydney H. Paviere, A Dictionary of Flower, Fruit, and Still Life Painters: 15th - 17th Centuries, I, Amsterdam 1962, str. 38; Natura in posa: La grande stagione della natura morta europea, ured. Ingvar Bergström, Claus Grimm, Marco Rosci, Michel & Fabrice Faré, Juan Antonio Gaya Nuno, Milano 1977; De Maere & Wabbes: Illustrated Dictionary, zv. I in II, Brussels 1994.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.