Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

Giacomo Francesco Cipper - 1600–1700

(Feldkirchen, 1664 – Milano, 1736)

Rojen 1664 v Feldkirchu (Avstrija), umrl 1736 v Milanu. Vzdevek il Todesco ali il Todeschini priča o nemškem oz. avstrijskem izviru. Cipper je deloval v Lombardiji in se je navzel vplivov lombardskih slikarjev. Prvo znano datirano in signirano delo je tihožitje iz leta 1700 Zelena, češnje, fige in sir (nekoč Bergamo, zasebna zbirka). Slike v Cipperjevem slogu, ki mu jih smemo upravičeno pripisati, so dokaj številne. Zdi se, da je v mladosti upodabljal predvsem tihožitja, pozneje pa se je posvetil žanru, s katerim je zaslovel. Vedno upodablja osebe iz nižjih razredov (kmete, rokodelce, starce, berače) in prizore iz njihovega življenja, pogosto z grotesknim zvenom, ki včasih prehaja v površnost in robatost. Nekatere slike pričujejo, da je Cipper poznal dela danskega slikarja Eberharta Keilhaua (Monsu Bernarda), ki je delal v Italiji med 1651 in 1687.

Lit.: Settecento, zv. I-II, Milano 1990 (biogr. Vittorio Caprara); Settecento lombardo, ured. Rossana Bossaglia & Valerio Rerraroli, Milano 1991, str. 100-103 (biogr. Vittorio Caprara) [rk]; Da Caravaggio, 1998, str. 477-478 (besedilo Gerlinde Gruber).
Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.