Podoba Brezmadežne je skupaj s kipoma sv. Janeza Nepomuka (
NG P 192) in sv. Frančiška Ksaverija (
NG P 193) krasila oltar kapele dvorca Novo Celje vse do leta 1930. Takrat je zadnji lastnik dvorca kipe prenesel v Zagreb, tam pa jih je pridobil dr. Fran Windischer in jih podaril Narodni galeriji. Predstavljajo enega izmed vrhuncev baročnega kiparstva na ozemlju Republike Slovenije.
Oprema kapele je bila del obsežnih prezidav starega dvorca Plumberk, ki ga je Anton grof Gaisruck spremenil v svojo novo rezidenco, imenovano dvorec Novo Celje. Pri opremi se je obrnil na uveljavljene umetnike – na wessobrunnskega štukaterja Jožefa Göbhardta, ki je izdelal načrte za oltarno arhitekturo, na rogaškega slikarja Antona Jožefa Lerchingerja, ki je kapelo opremil s poslikavami, kiparski okras je okoli 1760 prispeval vodilni graški kipar Veit Königer, medtem ko je pozlata delo graškega slikarja Franza Josefa Reicha.
Za delo, ki je med drugim vključevalo še skulpturi Herakleja pred glavnim vhodom in kipe nimf za stopnišče dvorca (danes v Narodnem muzeju Slovenije), je bilo kiparju izplačanih 540 goldinarjev.
Figura Brezmadežne se serpentinasto ovija okoli svoje osi, z nogo pa stopa na kačo, ki ima v žrelu jabolko. S slokimi telesom, ovalnim obrazom, pogledom, obrnjenim navzgor, in rokami v molitvi je poosebitev pobožnosti in aristokratske elegance, značilne za Königerjevo delo.
Literatura: Polona VIDMAR, Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini, Ljubljana 2024, str. 136–147; Barok v Sloveniji. Slikarstvo in kiparstvo (ur. Katra Meke, Matej Klemenčič), Narodna galerija, Ljubljana 2025 [razst. kat.], str. 512–533, kat. št. 149–151 (Polona Vidmar, z navedeno temeljno literaturo)