Podatka o izvorni lokaciji Bergantovega Sv. Jožefa ne poznamo. Slika je namreč v Narodno galerijo prišla iz zasebne lasti iz Polhovega Gradca. Zaradi razmeroma majhnega formata slike bi jo lahko umestili na oltarno menzo kakšne izmed cerkev na polhograjskem območju, morda celo v zasebno zbirko kakšnega dvorca.
Sv. Jožef je v zadnji četrtini 17. stoletja postal zavetnik habsburških dednih dežel, med katerimi je bila tudi Kranjska. Njegov kult se je posebno razširil pri ljubljanskih diskalceatih, pri katerih je delovala tudi svetniku posvečena bratovščina. Za diskalceate je Bergant leta 1763 izdelal tudi danes izgubljeno milostno podobo Marija Tolažnica.
Značilna milina kaže na posebej topel odnos med Jožefom in skorajda popolnoma golim hudomušno nasmejanim Jezuščkom, podobno kot pri Marijah dobrega sveta. Zaradi tega ga lahko razumemo kot pravi pendant navedenim podobam.