Stalna zbirka

1800–1820

UMETNINEO OBDOBJUAVTORJI

UMETNINE

Franc Kavčič/Caucig

(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)

Narcis
(pred 1810), olje, platno, 101,5 x 113 cm

NG S 3349, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS3349

Lepi Narcis je bil sin vodnega boga Kefiza in najade Leiriope.
Zaničeval je ljubezen gorske nimfe Eho, ki je zaradi ljubezni usihala. Nazadnje je od nje ostal le še njen glas kot odmev ( eho ). Nemezis, boginja pravične kazni ( po drugih virih Afrodita, boginja ljubezni ) je slišala kletev enega Ehinih oboževalcev, zato je Narcisa kaznovala. Ko se je truden vračal z lova, se je ustavil ob gozdnem potoku in se v odsevu vode zagledal v lastno podobo. Te pa ni mogel doseči. Tudi on je izgoreval v ljubezni in se nazadnje spremenil v narciso, rožo, ki je po njem imenovana. Narcisa je postala simbol za čutno, hladno in brezsrčno lepoto.

Stanje: Slika je bila v novejšem času restavrirana in napeta na nov podokvir. Ultravijolična luč pokaže retuše na nebu, desno zgoraj in na vodi pod nogo. Krednat temeljnik.
Restavrirano: 2006, Kemal Selmanović, Ljubljana
Provinienca: Pred 1810 naslikano za dunajsko palačo knezov Auerspergov; 1953 konzul Alfred Weiss kupil s palačo vred sliko v Cesarjevi dvorani. Po konzulovi smrti palača prodana let 1987. Zasebnik z Dunaja je Narodni galeriji prodal sliko leta 2006.
Razstave: Franc Kavčič/Caucig; Slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov; Narodna Galerija, 24. oktober 2007 - 10. februar 2008
Lit: Annalen 1810, str. 359 ( v Palači kneza Auersperga na Dunaju več prizorov iz Gessnerjevih Idil in po Ateneju ); Boeckh 1825, str. 328 ( dvanajst slik, delno krajin delno zgodovinske vsebine ); Kukuljević 1858, str. 153 ( različne slike predstavljajoče " okolico " in zgodovinske prizore ); Palais Auersperg ok. 1957, str. 23 ( Rumena marmornata dvorana .. supraporta s prizori iz antičnih pripovedi, italijanski slikar 18. stol. ); Rozman 1978, str. 61, 150 -151, Rozman 2004, str. 19; Rozman 2005, str. 26

O OBDOBJU

Neoklasicizem

Franc Kavčič je pomemben predstavnik evropskega neoklasicizma. Čeprav je upodabljal zgodbe iz grško-rimske antike, je njegovo etično sporočilo popolnoma sodobno in zrcali čas velikih družbenih sprememb.

Kavčič se je v osemdesetih letih 18. stoletja šolal v Rimu, kjer je risal tudi na Francoski akademiji v času drugega bivanja Jacquesa Louisa Davida v večnem mestu in ko se je tam v rezidenco Antona Rafaela Mengsa naselila Angelika Kauffmann. Po več kakor dvajsetletni profesuri na dunajski umetnostni akademiji je Kavčič tam postal direktor slikarske in kiparske šole. Vodil je tudi Državno porcelansko manufakturo in ob koncu življenja postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Številne njegove kompozicije so se tako znašle tudi na porcelanskih izdelkih.

Kavčičeva dela zaznamujejo kompozicijska monumentalnost in jasnost, brezhibna modelacija z ostro risbo in z zglajenimi barvnimi premazi, izpostavljena vloga ženskih likov v prizorih in akademska zadržanost. Motive je črpal iz bogate zakladnice antične zgodovine in mitologije in iz svetopisemskih zgodb. Starozavezna Salomonova sodba je bila kot pripoved o vladarski modrosti najprimernejša tema za prestižno naročilo cesarja Franca I. Med literarnimi viri so Kavčiča navdihovale Idile Salomona Gessnerja. Njegove krajine so arkadijske, idealne in premišljeno sestavljene po klasicističnih pravilih in po popotnih spominih. V njih odkrivamo arhitekturne sledi slavne preteklosti, poživljajo pa jih drobni pastoralni prizori.

Kavčičevo slikarstvo je v prvi polovici 19. stoletja vplivalo na njegove številne dunajske učence, zgodovino umetnosti pa je zaznamoval tudi z intenzivno polemiko s predstavniki Bratovščine sv. Luke, ko je branil tedaj že konservativna stališča.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Moritz Michael Daffinger	(Lichtental, 1790 − Dunaj, 1849)
Anton Dietrich	(Dunaj, 1799−1872)
Franc Kavčič/Caucig	(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)
Neznani avtor	-