Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Anton Karinger

(Ljubljana, 1829–1870)

Apnenica
olje, platno, 85,5 x 78,5 cm

NG S 3437, Narodna galerija, Ljubljana
Delavec se je umaknil od skoraj dokončane apnenice in se ozrl proti ožarjenemu Triglavu. Prizor je Karinger najverjetneje postavil ob Savo, v okolici Bleda.
Karinger je na slikah večkrat združil mogočno naravo in industrijo; na potovanju po Tirolski je na primer upodobil fužino oz. gorsko žago. Motiv apnenice je naslikal v treh različicah (danes njihova lokacija ni znana). V Narodnem muzeju hranijo skico apnenice iz leta 1865, ki jo je uporabil za predstavljeno sliko. Glede na to, da je na različicah okolica vedno drugačna, gre verjetno za kompozitno delo. Motiv ne problematizira vpliva industrije na naravo ali socialnega položaja delavca.

Darilo: Bogomila in Marjan Pogačnik, 2008
Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.