Anton Karinger se je najprej na dunajski akademiji izučil krajinarstva, nato pa se je v Münchnu posvečal portretnemu slikarstvu. Odločil se je za vojaško kariero in se kot častnik prijavil v avstrijsko vojsko ter v letih od 1845 do 1861 služil v Italiji, Dalmaciji in Črni gori. V prostem času je slikal krajine, ki jih je obiskal, in narodne noše tamkajšnjih prebivalcev. Od leta 1861 je živel v Ljubljani in se posvečal slikarstvu. Tu je prirejal likovne razstave in za vsako razstavo podaril po eno sliko.
S svojimi upodobitvami pokrajin s slikovitimi jezeri, rekami in gorami sodi Karinger med romantične krajinarje. Njegove krajinske slike odlikuje topel kolorit. Najpogosteje je upodabljal gorenjsko pokrajino v žaru južne svetlobe.
Na sliki Bled je v prednjem planu naslikal vrbo in več drugih mogočnih dreves. Na vrhu kronana še s silhueto blejskega gradu, ta temna kulisa učinkuje kakor odrivalo v svetlejše ozadje. V lesenem čolničku na obrežju jezera sedi figura, očitno ne ribič, temveč moški, ki s klobukom na glavi v zadnjem delu čolna mirno kadi pipo. Oblečen je v belo-modro-rdečo kombinacijo. Grad, ki se dviga visoko nad jezero, skupaj z oblaki kontrastno senči vodno gladino; na obzorju v ozadju na levi prepoznamo Triglav. Sorazmerno temačnemu prizoru daje zračnost sinje nebo z belimi koprenastimi oblaki.
Barvna skala se od prednjega plana, ki je naslikan v temnejših tonih, v ozadju nadaljuje v izrazito svetlo silhueto našega očaka. Slikar je realistično podobo Bleda predstavil v romantični izraznosti sredine 19. stoletja.