Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Stalna zbirka

Cornelis Johannes van Hulstijn - 1820–1870

(Jutphaas, 1813 – Celje, 1879)

Born 1813 in Jutphaas near Utrecht, died 1879 in Celje. He was a pupil of Cornelis Johannes de Bruyn, a painter of fruit and flower still lifes in Amsterdam. In Utrecht he completed the illustrations for Jan Kops’ book Flora Batava, which had been begun by G. J. J. van Os. The old literature mentions Hulstijn’s departure for Trieste in 1848, but this has not been proved. He painted for aristocratic families in Rimske Toplice and Lemberg in Slovenia. The Pokrajinski muzej in Celje holds five signed works from the period 1847–1860, one picture was sold at the 578th auction of the Dorotheum in Vienna in 1967 (28 Nov.–1 Dec.), No. 116.

Lit.: Andrej Ujčič, O delu in bivanju slikarja C. J. van Hulstijna pri nas, ČZN, 2, n. v., 1966, pp. 192-198; Peter A. Scheen, Lexicon nederlandse beeldende Kunstenaars: 1750-1950, s'Gravenhage 1969, p. 529.

Bidermajer in romantika

Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.