Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Franz Schams

(Dunaj, 1824–1883)

Radovedni čuvaj
olje, platno, 40 x 31,5 cm
d. sp.: Schams p.

ZD S 1994027, ALU, Ljubljana
Prizor se odigrava pri stranskih vratih obzidja neke bogate vile ali gradu. Zgoraj je na oglu zidu lastnikov grb. Majhno vratno krilo je napol odprto in skozi odprtino se odpira pogled na vrt in na zelo luksuzno kamnitno stavbo. Skozi vrata je pravkar stopil star paznik v uniformi; radovedno in nezaupljivo opazuje fotografa, ki pripravljata kamero, da bi posnela zunanjo krajino in morda tudi vilo. Gre za humorističen prizor, ki poudarja razloček med starim in novim, nasprotje med paznikom v uniformi in fotografoma v vsakdanji obleki, med hierarhično družbo in novo, svobodnejšo in manj formalno. Ni izključeno, da je slika nastala po fotografiji. Kljub vsemu je kompozicijsko razmerje spretno podano in prav tako urejenost med prednjim planom, ki je detajlno naslikan, in bolj sumarno obdelano veduto na desni.

Provenienca: FZC, okoli 1945. Na hrbtni strani slike je na podokvir nalepljen star zaščitni papir z zaznamki: 2303/23B 40/38 Akademija, na podokvirju pa je etiketa s številko 34/3. Na hrbtni strani okvirja l. zg. ostanki nalepke z napisom s starim črnilom: Der Schlosswächter ... / ... leon ... Slika je bila očitno namenjena za galerijo Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani kot še mnoge druge slike iz FZC, neznano kdaj (okoli 1951) pa se je znašla z nekaterimi slikami iz tega centra v skladišču Moderne galerije. Iz Moderne galerije je sliko proti uradnemu potrdilu št. 27, dne 26. 1. 1954 prevzel ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja France Ostanek. Odstopljeno Narodni galeriji leta 1995.
Razstave: 1993, Ljubljana, št. 76.
Lit.: Zeri & Rozman, 1993, str. 89-90, kat. št. 76, sl. 75.

Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.