Jamov portret meščanskega gizdalina je nastal pred ponovnim odhodom v München, kjer se je nato zadržal daljši čas. Slikar je načrtno iskal družabnih stikov s »frakarji« v prizadevanjih, da bi si organiziral krog primernih naročnikov. Upodobljenec je bil slikarjev vrstnik in kasneje lastnik precejšnjega števila Jamovih slik. Brezhibno oblečen v tridelno obleko s črno ovratnico in nastopaško počesan, v udobnem naslanjaču pred moderno rožasto tapeto z debelo cigaro med prsti levice na kolenu se je pravkar obrnil k nevidnemu sogovorniku na levi. Pred seboj imamo podobo salonskega leva iz tedaj ene najbogatejših ljubljanskih družin. Podedovani kapital in družinsko nasledstvo mu dajeta družbeni status in licenco, da se mu ni treba ozirati na gledalca, in prav ta neformalnost je privilegij, ki je najzgovornejša v karakterizaciji upodobljenca. Jama si je moral pomagati s fotografijo, saj portretiranca ni mogel postaviti v takšno prehodno držo. Tri leta kasneje, ko je Sternen Souvana nameraval tožiti zaradi neizplačanega honorarja, je Jama menil, da bo s tem razgalil njegovo notranjo puhlost. Brez dvoma je Jama poznal tipološko in slogovno soroden portret slikarja Karla Strathmanna, ki ga je leta 1895 upodobil Lovis Corinth. Na ta način je ustvaril dinamičen in moderen portret, ki predstavlja enega od vrhuncev portretne umetnosti na Slovenskem pred prvo svetovno vojno.
Literatura: Brejc, 2023, str. 413–415