Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Anton Karinger

(Ljubljana, 1829–1870)

Roza Karinger in baronica Schmidburg
1869, olje, platno, 75 x 59,5 cm

NG S 1563, Narodna galerija, Ljubljana
Intimno, prijateljsko razpoloženo vzdušje je zamenjalo za sočasne portrete značilno reprezentativno držo upodobljenk, Karingerjeve žene Roze Recher (1829−1888) in njene prijateljice, baronice Schmidburg, ki se z rokama naslanja na Rozino ramo. Najverjetneje je bila to ena od hčera barona Josepha Camilla von Schmidburga, podjetnika in politika, sodelavca ljubljanskega župana Johanna Nepomuka Hradeckega pri gradnji cestne mreže na Ljubljanskem barju in enega od pobudnikov postavitve Narodnega muzeja v Ljubljani. Izvirni, bogato rezljani okvir slike ob upodobljenih izbranih oblačilih in nakitu dopolnjuje imenitni vtis, ki ga ustvarjata premožni portretiranki. Karinger, ki je bil predvsem krajinar, se je po bolezni leta 1860 posvetil portretiranju in je svoje naročnike večinoma našel med ljubljanskimi Nemci.

Literatura: Sto umetnin Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2017
Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.