V letu 2021 obeležujemo 300. obletnico rojstva ene izmed najpomembnejših osebnosti baročne umetnosti na Slovenskem, slikarja Fortunata Berganta (1721–1769).
O življenju in delu Fortunata Berganta
Rodil se je 6. julija 1721 v Mekinjah, a se je družina kmalu preselila v bližnji Kamnik. O njegovih zgodnjih letih in ustvarjanju še danes vemo razmeroma malo. Njegova dela so razpršena po celotnem slovenskem prostoru in tudi zunaj naših meja – na avstrijskem Koroškem, v krajih Like na Hrvaškem (Sinac, Otočac), na Madžarskem in v Italiji. Med slikarjeve največje dosežke tega obdobja lahko zagotovo štejemo bivanje v Rimu in šolanje na tamkajšnji "Scuoli del Nudo", ki jo je upravljala priznana "Accademia di San Luca", na kateri je leta 1756 in 1758 prejel prvi nagradi za risbi moških aktov.
Bergantov slikarski opus zaznamuje prepoznaven slog, ki niha od ljudskih, skorajda podobarsko zasnovanih upodobitev do izjemne tehnične dovršenosti. Zaznamovala so ga številna sakralna dela. Prav v svetih podobah pride do izraza ljudskost, ki je Riharda Jakopiča (1869–1943) prepričala, da ga je označil za "najbolj našega" med slikarji preteklih obdobij.
Med plemstvom se je Bergant uveljavil tudi kot cenjen portretist. Naročnike so verjetno prepričali mojstrsko upodobljeni nakit ter izbrani tekstilni materiali, ki jih najdemo na podobah njegovih portretirancev. Ti so še posebej vidni na obeh portretih Bergantovih mecenov – Volbenka Danijela barona Erberga in njegove soproge Marije Ane. Obema je slikar dodal še posebna atributa – pismo na baronovem in vrtnico na baroničinem portretu. V hiši svojih mecenov na Mestnem trgu v Ljubljani je slikar leta 1769 tudi zaključil svojo življenjsko pot.
Poleg kranjskega plemstva so se na Bergantovih platnih znašli še odličniki iz cerkvenih vrst. Oblačilo na portretu kostanjeviškega opata Leopolda pl. Buseta zaznamujejo natančno izdelane čipke, okoli vratu pa izstopa z dragimi kamni okrašen zlat naprsni križec. Tudi opat v rokah drži svoj atribut, načrt baročne podobe cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, ki ga je na zavihku slikar – tako kot mnoge svoje slike – dodatno zaznamoval s svojim podpisom.
S presto in ptičjo kletko v rokah pa sta predstavljena hudomušno upodobljena Prestar in Ptičar, ki v simbolnem pomenu s ponošenimi oblačili prikazujeta drugo plat takratne družbe.