Marsikdo si lahko pred oči prikliče trenutek, ko je med obiskom galerije obstal pred veličastno umetnino z občutkom prevzetosti, presunjenosti in osuplosti. To je občutek, ki ga doživimo ob nečem veličastnem, mogočnejšem, ki nas napolni z občutkom majhnosti in nepomembnosti. O doživljanju umetnosti bomo govorili na okrogli mizi v četrtek, 15. aprila 2021, ob 18. uri, z gosti izr. prof. dr. Urbanom Kordešem, Natašo Braunsberger in Igorjem Šivcem Trampužem.
Okrogla miza bo potekala po Zoomu. Udeležba je brezplačna, registrirajte se na povezavi. Prenos v živo bo potekal na YouTube: povezava za ogled v živo.
Več informacij na E: dejavnosti@ng-slo.si
Okrogla miza
Leta 1817 je francoski avtor Stendhal, vpet v lepoto preštevilnih umetnin ob obisku Firenc, doživel edinstven, nenavaden občutek. Svojo izkušnjo med obiskom je opisal v knjigi
Neapelj in Firence: Potovanje iz Milana v Reggio, kjer je zapisal:
»Bil sem v nekakšni ekstazi, od ideje, da sem v Firencah, blizu velikih mož, katerih grobnice sem videl. Potopljen v razmišljanje o vzvišeni lepoti ... Dosegel sem točko, ko človek naleti na nebeške občutke ... Vse je tako živo govorilo moji duši. Ah, če bi le lahko pozabil. Srce mi je razbijalo, čemur v Berlinu pravijo 'živčnost'. Življenje je izteklo iz mene. Hodil sem s strahom pred padcem.«
Stendhalovo doživetje predstavlja le skrajnost doživljanja umetnine. Marsikdo pa lahko pred oči prikliče trenutek, ko je med obiskom galerije, obstal pred veličastno umetnino z občutkom prevzetosti, presunjenosti in osuplosti. Občutek, ki ga doživimo ob nečem veličastnem, mogočnejšem, ki nas napolni z občutkom majhnosti in nepomembnosti.
Je torej smoter umetnosti, da nas prevzame in presune? In, ali je potem umetnikov namen ustvarjanja, izdelovanje del, ki bi ga osupnila? Kakšno vlogo pri tem igra galerija kot prostor, ki omogoča doživljanje umetnosti z njenim neposrednim stikom? Kaj pa estetika, čustva in naš razum?
In navsezadnje znanost, ki se poskuša prebiti v svet prvoosebnega doživljanja – se lahko preučevanja doživljanja sploh lahko lotimo s klasičnimi znanstvenimi metodami? Kaj se pri doživljanju dogaja v možganih in kakšno vlogo pri tem igra vizualna percepcija? So nam lahko občutki prevzetosti odvzeti, kot posledica nevrodegenerativnih sprememb ali okvar vida?
Gostje
Izr. prof. dr. Urban Kordeš je vodja programa kognitivna znanost na Univerzi v Ljubljani in ustanovitelj raziskovalne skupine Observatorij. Diplomiral je iz matematične fizike, magistrski in doktorski študij pa je končal na področju filozofije kognitivne znanosti. Raziskovalno se ukvarja z empirično fenomenologijo, nevrofenomenologijo, globinskim raziskovanjem, metodami v raziskovanju netrivialnih sistemov in s kolaborativnim raziskovanjem v kognitivni znanosti.
Nataša Braunsberger je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za svoje diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Že vrsto let je zaposlena v Oddelku za izobraževanje in animacijo v Narodni galeriji, kjer se ukvarja s prezentacijo in interpretacijo kulturne dediščine javnosti, pripravo programov in dogodkov za različne starostne skupine in ranljive skupine, zato dobro pozna galerijske obiskovalce, njihove želje in razmišljanje, pa tudi njihov okus.
Igor Šivec Trampuž je zdravnik oftalmolog, ki se ukvarja tudi s slikarstvom. Študiral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v tujini, med drugim na uglednem inštitutu za očesno mikrokirurgijo IMO v Barceoni. Slikati je začel že kot otrok. Slikarsko znanje je pridobival pod taktirko številnih mentorjev, med drugim pri akademskih slikarjih Marjanu Zaletelu, Janezu Kovačiču in Tonetu Račkem. Poleg tega deluje tudi kot član Likovne skupine Leon Koporc ter KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher. Svojo ljubezen do narave prikazuje s številnimi oljnimi in pastelnimi slikami, v ospredje njegovih interesov pa stopajo predvsem slike pokrajine.
Dogodek prirejamo v sodelovanju s Sinapso, slovenskim društvom za nevroznanost.
