V četrtek, 10. junija, ob 19. uri vas vabimo na okroglo mizo o nevroznanosti za literarno umetnostjo S pomočjo treh različnih nevroznanstvenih perspektiv, prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. Kristjana Armenija in Jurija Drea, se bomo potopili v svet nevronov in literature. Okrogla miza bo potekala na platformi Zoom. Za udeležbo se registrirajte na povezavi.
Dogodek prirejamo v sodelovanju s SiNAPSO, Slovenskim društvom za nevroznanost.
Misli o inspiraciji in
kreativnosti literarnega ustvarjanja so preganjale že filozofe in pesnike stare
Grčije – vse od Homerja, Pindarusa pa do Platona. Ta o pesniku pravi takole:
»Pesnik brez inspiracije in brez norosti, ki prihaja kot darilo Muz, je tako
samo pesnik, ki poskuša, a nikoli ne doseže potencialov svoje nadarjenosti (Phaedrus, 245a). Toda pesnik brez znanja in tehnike (»techne«) je
le pasiven inštrument, ki ne pozna lastnih besed, ne njih pomena in izvora.«
Kaj se dogaja
v pesniku, čigar dela razkrivajo človekovo izkustvo sveta in česa se od njega
lahko naučimo? Na to in podobna
vprašanja bomo skušali odgovoriti iz nevroznanstvene perspektive. Možgani
pesnikov, pisateljev in literatov ustvarjajo dela se skozi branje, izkustvo in
vizualizacijo igrajo z našimi, kar lahko preučujemo s funkcijskimi slikanji kot
aktivnost specifičnih regij. Na okrogli mizi bomo iskali odgovore o delovanju
možganov pri procesu pisanja, pa tudi branja, o vlogi jezika, ki preko besednih
iger, ritma, metafor in prispodob ustvarja slike v verzih. Nam v resnici lirika
in literatura nasploh lahko pove nekaj več o svetu, kot nam zmore zgolj
delovanje naših možganov?
Gostje okrogle mize:
Prof. dr. Zvezdan
Pirtošek je slovenski nevrolog, raziskovalec in profesor na Medicinski fakulteti,
predava pa še na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani in je soustanovitelj srednjeevropskega meduniverzitetnega študija
Kognitivne znanosti. Več kot deset let je živel, študiral in delal v Angliji.
Velja za enega najboljših slovenskih nevrologov, njegovo glavno raziskovalno
področje zajema nevrodegenerativne bolezni in področje kognitivne
nevroznanosti. Pogosto išče tudi povezave nevroznanosti z umetnostjo, tudi
literarno, z Narodno galerijo pa je v preteklosti sodeloval tudi kot Kustos za
en dan.
Dr. Kristijan Armeni je
nevroznanstvenik, ki pokriva področje nevrolingvistike in se ukvarja z umetnimi
nevronskimi mrežami, ki tvorijo besedila. Po diplomi iz medjezikovne
komunikacije je končal magisterij iz prevajanja (angleščina in francoščina) na
ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 2013 se je pridružil Laboratoriju za
kognitivno nevroznanost, in za magistrsko delo prejel Prešernovo nagrado
(naslov dela: Eye tracking measures as indicators of readability for machine-translated
texts). Svojo študijsko pot je nadaljeval na Dondersovem Inštitutu za
nevroznanost, kognicijo in vedenje v Nijmegnu na Nizozemskem, kjer je tudi
doktoriral iz povezav elektrofizioloških meritev z umetno inteligenco in z
magnetoecefalografom preučeval, kaj se dogaja v možganih pri poslušanju zgodb.
Sodeloval pri prevodu knjige Utelešeni Um (Embodied Minds – Varela, Thompson,
Rosch). Od leta 2020 dalje, sodeluje kot podoktorski sodelavec na Inštitutu
Johns Hopkins, na Oddelku za psihološke in možganske znanosti (ZDA).
Jurij Dreo je vodja
raziskav in razvoja pri podjetju BrainTrip. Prednostno se ukvarja z uvajanjem
nevroznanstvenih metod v nevrološko in nevropsihiatrično diagnostiko, na primer
uporabo EEG-ja za zaznavo upada kognitivnih sposobnosti pri demenci. Poleg tega
njegovi interesi ležijo še v uporabi transkranialne magnetne stimulacije,
nevrofiziologiji, računski nevroznanosti in preučevanju različnih nevroloških
obolenj.
