Sozvočje svetov: predavanje in koncert

Predava Katra Meke, Narodna galerija

Predavanje bo ponudilo vpogled v slikovito podobo beneškega slikarstva 18. stoletja, ko umetnost doživlja svoj drugi preporod. Gre za paradoksalno obdobje, ki po eni strani pomeni zaton politične moči Serenissime s padcem republike leta 1797, po drugi pa izjemen razcvet umetnosti, ki so ga zaznamovali Giambattista Tiepolo, Sebastiano Ricci, Rosalba Carriera in drugi. Vrhunska dela beneških mojstrov so v tem času pomembno zaznamovala tudi prostor današnje republike Slovenije, razdeljen med Beneško republiko in habsburškimi deželami.

20.00 Koncert: Stilne elegance
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Solist: Bernardo Brizani, violončelo

Baldassare Galuppi: Koncert št. 3 v D-duru

Tomaso Albinoni: Koncert za pet inštrumentov v a-molu, op. 5, št. 5

Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za violončelo v A-duru, Wq 172

Johann Christian Bach: Sinfonietta št. 2 v D-duru

Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice. 

Uvodni deli beneških skladateljev Baldassareja Galuppija inTomasa Albinonija izražata zrelo baročno tradicijo italijanske koncertantne glasbe, pri čemer se že nakazujejo formalni elementi in slogovne poteze, ki napovedujejo klasicistično estetiko – predvsem v strukturi stavkov, razmerju med solistično in orkestrsko plastjo ter v pripadajoči harmonski tvarini. Slogovni prelom postane še toliko bolj očiten pri Carlu Philippu Emanuelu Bachu, čigar Koncert za violončelo v A-duru, Wq 172, predstavlja paradigmatski primer t. i. ''Empfindsamer Stila''– sloga, ki z izrazito čustveno občutljivostjo, formalno svobodo in izraznim kontrastom zaznamuje sredino 18. stoletja in hkrati napoveduje estetiko zgodnjega klasicizma. Koncert zaokroža Sinfonietta št. 2 v D-duru Johanna Christiana Bacha, skladatelja, ki je s slogovno uglajenostjo in harmonsko jasnostjo pomembno vplival na oblikovanje klasicistične simfonične govorice ter na glasbeni razvoj mladega Mozarta. Celoten program tako ponuja uvid v preobrazbo, ki je baročno paradigmo popeljala v klasicistično in pri tem nakazuje izrazito raznolikost in stilno večplastnost glasbene sredine 18. stoletja. 

Abonma ali posamične vstopnice vplačate in prevzamete pri blagajni Narodne galerije, Prešernova 24, vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih do 20. ure in pol ure pred prireditvijo, ob ponedeljkih zaprto. Prireditev lahko izberete tudi v okviru abonmajev Izbirni in Duet.