četrtek, 18. november, ob 18.00
Dunajska šola bidermajerskega cvetličnega tihožitja, ki je bila fenomen v Evropi tega časa je pomenila oživitev zlate dobe nizozemskega slikarstva in vplivnih mojstrov iz 17. in 18. stoletja. Žanrski motiv cvetličnega tihožitja lahko svoj vnovični vzpon dolguje likovni akademiji, ki je s svojim razredom cvetličnega slikarstva postala del procesa dunajske porcelanske manufakture. Andreas Lach (1817−1882), študent dunajske akademije, je v prestolnici prizadevno in pogosto razstavljal svoja tihožitja, ki jih je kritika ocenjevala kot resnična in sveže inovativna. Lach je svoje cvetlične motive najraje umestil na gorske grebene in nad nevarne previse v alpski pokrajini, po letu 1850 pa se je specializiral za tip tihožitja na gozdnih tleh, kamor je postavljal šopke iz samih vrtnih rož.
Predava Jassmina Marijan.
Za udeležbo se registrirajte na
povezavi.